Strategija Niz biserov je strateška poteza, ki vključuje vzpostavitev vrste vozlišč vojaške in gospodarske moči po vsej regiji. Vsako vozlišče je “biser” v nizu, ki povečuje splošno moč matičnega naroda. Ta poteza strateških odnosov je odličen način za zajetje večjega ozemlja in s tem večji vpliv na globalnem prizorišču, vendar pogosto vzbuja komentarje drugih narodov, ki jih morda skrbi, da je strategija prvi korak v resnem prevzemu oz. vojaška grožnja.
V strategijo niza biserov je vključenih več stvari. Prvi je povečan dostop do letališč in pristanišč. To je mogoče doseči z izgradnjo novih objektov ali z vzpostavitvijo prisrčnih odnosov z drugimi narodi, da se zagotovi dostop do njihovih pristanišč. V nekaterih primerih strategija vključuje močno subvencioniranje gradnje novih pristanišč in letališč v drugih državah, pri čemer se razume, da bodo ti objekti po potrebi na voljo takoj.
Ključni korak v tej strategiji je tudi razvoj boljših diplomatskih odnosov. Delno se to izvaja, da se zagotovi, da ladijske poti in zračni prostor ostanejo prosti in čisti. Lahko se uporablja tudi za pomiritev pomislekov glede hitro rastočega niza biserov in za vzpostavitev trdnih trgovinskih in izvoznih sporazumov, ki bi lahko na koncu koristili obema narodoma. Ker se strategija lahko opira na povezovanje vrste biserov, je pomembno zagotoviti, da je vsak biser tudi varen in da ga ne bodo ogrožali sosednji narodi.
Druga komponenta je modernizacija vojaških sil. Sodobna vojska lahko učinkoviteje vzdržuje in drži posamezne bisere, pripravljena pa bo tudi na različne akcije in vaje matičnega naroda. Kitajska strategija niza biserov na primer vključuje izboljšave vojske, ki kažejo, da je Kitajska pripravljena na soočenje z morebitnimi grožnjami. Posodobljena vojska podpira tudi vzpon države kot svetovne sile in kot naroda, ki vzbuja spoštovanje.
Za narode, ki so počasi obkroženi v niz omenjenih biserov, je strategija lahko vznemirljiva. Država lahko tudi počasi prevzame ladijske poti, kar je vprašanje, ki skrbi za narode, ki z njo niso tesno povezani. Kitajska ima na primer vedno večji vpliv na ladijske poti po Indijskem oceanu, zaradi česar so nekatere države izrazile zaskrbljenost zaradi varnosti pošiljk nafte in oskrbe v regiji.