Strategija, ki temelji na dogodkih, je tista, ki jo uporabljajo menedžerji korporacij ali druge vrste izkušenih vlagateljev. Tovrstno naložbeno strategijo odlikujejo druge, ker jo sproži dogodek, ki vlagatelju nakaže, da se v vrednostne papirje takšne družbe splača vlagati. Razlog, zakaj bi bilo podjetje v tem trenutku vredno vlagati, je običajno posledica na dejstvo, da bo dogodek, ki ga predvideva vlagatelj, služil kot sila, ki postavlja verigo dogodkov, vključno s spremembo vrednosti vrednostnih papirjev takšnih družb. Padec vrednostnih papirjev bo tvoril nesorazmerje med vrednostjo takega vrednostnega papirja zdaj in pričakovanim dvigom vrednostnega papirja po odpravljanju dogodka, ki je povzročil padec.
Primer pojava, ki bi lahko pripeljal do uporabe strategije, ki temelji na dogodkih, je nekaj takega, kot je priprava podjetja na razglasitev stečaja. To bo služilo kot nekakšen označevalec za vlagatelje, ki bodo morda to videli kot prvo priložnost za vlaganje v vrednostne papirje takega podjetja v trenutku, ko je njegova vrednost padla na nizko raven. Kasneje, ko se bo podjetje obrnilo, se bo vrednost vrednostnih papirjev dvignila in vlagatelji bodo izkazovali dobiček. Kot taka je pred strategijo, ki temelji na dogodkih, sledil namig o prihajajočem stečaju, kar je bil dogodek.
Drug primer primera, ko je mogoče uporabiti strategijo, ki temelji na dogodkih, je med likvidacijo podjetja. Vlagatelj bi lahko z istimi kazalniki predvidel možnost dobička s kakršno koli naložbo v takšno podjetje. S proučevanjem tržnega okolja, v katerem posamezno podjetje deluje v povezavi z drugimi uveljavljenimi mikro in makroekonomskimi dejavniki, je običajno mogoče ugibati o prihodnjem obnašanju kakršne koli naložbe v taka podjetja. Drugi primeri primerov, ko je mogoče uporabiti strategijo, ki temelji na dogodkih, je v primeru prihajajoče združitve podjetij ali prevzemne ponudbe enega podjetja od drugega, ne glede na to, ali je sovražna ali ne. Vrsta naložbe, ki jo vlagatelj izbere med strategijo, ki temelji na dogodkih, temelji tudi na napovedih glede prihodnjega obnašanja takšne naložbe in namena vlagatelja, kar pomeni, da je naložba lahko kratkoročna ali dolgoročna.