Storitveni poslovni model je tisti, ki opravlja storitve za potrošnike in ne prodaja fizičnega blaga. Običajni servisni procesi vključujejo popravilo izdelkov, čiščenje hiše in podobne dejavnosti, pri katerih oprijemljivi izdelek med transakcijo ne zamenja lastnika. Kot vsak poslovni model tudi storitveni poslovni model vključuje različne notranje vložke in zunanje izhode, ki izhajajo iz dejavnosti znotraj podjetja. Pregled vsakega poslovnega modela je potreben, da zagotovimo, da podjetje poveča dobiček iz storitvenih nalog, hkrati pa ohrani nizke stroške.
Poslovni model se začne s ponudbo vrednosti. Podjetja iščejo dobičkonosne poslovne dejavnosti in nato ustvarijo vrsto nalog, da ustvarijo končni rezultat. Storitveni poslovni model bo iskal načine za reševanje težav, kot je tekoče popravilo izdelkov. Na primer, podjetje, ki proizvaja in prodaja avtomobile, bo pogosto moralo potrošnikom zagotoviti storitve popravil ali vzdrževanja. Proizvajalec bo moral nato ustvariti model za obvladovanje nalog in dejavnosti, ki so povezane s popravilom proizvedenih izdelkov.
Drug vidik tega poslovnega modela je določanje ciljnega trga modela. Na podlagi prejšnjega primera lahko proizvajalec avtomobilov popravi svoje avtomobile in druga vozila. Podjetje bo morda lahko popravilo druge modele avtomobilov, ki jih prodajajo konkurenti, saj imajo lahko ta vozila podobne dele. Proizvajalec ima torej lahko dva ciljna trga – svoje kupce in trge konkurenta. Servisni model lahko popravlja tudi druga vozila ali predmete z motorji, kot so rekreacijska vozila, čolni in vozički za golf, s čimer se povečajo svoje ciljne trge.
Pri postavitvi ali redefiniranju tega sistema pride v poštev tudi struktura storitvenega poslovnega modela. Podjetje, ki uporablja ta model, se lahko ukvarja z več vrstami storitvenih dejavnosti. Medtem ko je na primer popravilo vozil lahko glavni poudarek poslovnega modela, bodo pod ta model spadale tudi druge dejavnosti, kot so obravnavanje telefonskih klicev strank, dogovarjanje sestankov, naročanje zalog in zagotavljanje sredstev, prejetih od strank. Proizvajalec mora ustvariti sistem, v katerem se vsaka dejavnost izvaja v nadzorovanem okolju.
Zadnji korak v poslovnem modelu storitev je iskanje področij, kjer lahko podjetje ustvarja dobiček. Poleg tega morajo lastniki in upravljavci omejiti stroške, povezane z dejavnostmi v modelu. Na primer, popravilo vozil bo spodbudilo prodajo in bo glavni način ustvarjanja dobička za podjetje. Odgovarjanje na telefonske klice je postavka stroškov; čeprav pomaga pri določanju sestankov ali ustvarja interakcije s strankami, pogosto ne ustvarja dobička neposredno. Zato bo moralo podjetje omejiti stroške teh bistvenih dejavnosti.
SmartAsset.