Ekonomija storitev se nanaša na finančni koncept, ki pravi, da storitev postaja vse bolj pomembna v ponudbi izdelkov. Medtem ko večina proizvodnih podjetij še naprej prodaja oprijemljive izdelke, neopredmetena storitev, ki je integrirana v izdelek, postaja tržni razlikovalnik. Koncept, da so izdelki in storitve medsebojno povezani in da storitev predstavlja vse pomembnejši del izdelka, se imenuje servitizacija izdelkov. Združevanje izdelkov in storitev naj bi potekalo na kontinuumu storitev-proizvod.
Informacijska revolucija je ključno gonilo storitvenega gospodarstva ali storitvenega sistema. Proizvajalci računalniške strojne in programske opreme ter razvijalci aplikacij programske opreme zdaj menijo, da je storitev sestavni del njihove ponudbe izdelkov. Ta podjetja običajno promovirajo svoje “rešitve”, ki so sestavljene iz izdelkov in storitev, ki jih ni mogoče ločiti.
Trženje storitev sestavljajo tržni odnosi in vrednost. Ta vrsta trženja lahko temelji bolj na ugledu ali odnosu in ne na lastnostih izdelka. Ponudbe dveh ali več dobaviteljev je lahko težko primerjati, ponudbe storitev pa običajno ni mogoče vrniti. To so značilnosti, po katerih se trženje storitev razlikuje od trženja izdelkov.
Premik k storitvenemu gospodarstvu je prinesel druge spremembe v makroekonomskem okolju. Sedanje računovodske metode, ki jih uporabljajo tako javne kot zasebne organizacije, so bile razvite pred servitizacijo proizvodov in so zato bolj primerne za gospodarstvo, ki temelji na izdelku. Predlagani so bili ukrepi računovodske reforme, da bi natančneje odražali trenutno realnost storitvenega gospodarstva.
Ena od teh reform je polno stroškovno računovodstvo, ki se nanaša na metodo, ki ne upošteva le ekonomskih stroškov danega predloga, temveč tudi družbene, okoljske in druge nematerialne stroške. Računovodstvo celotnih stroškov se včasih imenuje računovodstvo celotnih stroškov. Monetarna reforma, ki bi spremenila način porabe denarja v gospodarstvu, je lahko prihodnji stranski produkt storitvenega gospodarstva.
Gospodarstvo storitev vpliva tudi na delavce, saj podjetja prehajajo iz redne, dolgoročne zaposlitve na prekarno ali občasno ali negotovo delo. Delavci se lahko zaposlijo na podlagi pogodbe ali samostojnega dela in lahko delajo od doma ali delajo na daljavo. Delajo in so plačani le, ko jih podjetje potrebuje. Prednost podjetja je, da so stroški dela tesneje povezani z proizvodnjo. Delavci pa imajo zmanjšano varnost zaposlitve in pogajalsko moč.
SmartAsset.