Sinhroni transportni modul nivo-1 (STM-1) je oznaka od druge do najnižje ravni v sinhroni digitalni hierarhiji (SDH). Hitrost linije STM-1 je 155.520 megabitov na sekundo (Mbps), medtem ko je dejanska koristna obremenitev 150.336 Mbps. STM-0 je na najnižji ravni SDH, hitrost linije STM-0 pa je 51.840 Mbps. Druge stopnje SDH so STM-4, STM-16 in STM-64 s 4, 16 oziroma 64-kratno hitrostjo od STM-1. Ameriški analogni standard SDH je sinhrono optično omrežje (SONET), ki je standard za prenos iz optičnih vlaken, medtem ko Sektor za standardizacijo telekomunikacij (ITU-T) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) upravlja standard SDH.
Stopnja koristne obremenitve je nižja od hitrosti linije za razliko, znano kot stopnja režijskih stroškov. To je analogno pošiljanju paketa, za embalažni material pa se uporablja višja teža. Dejanska nosilnost je postavka, ki je dejansko poslana, medtem ko je skupna teža paketa enaka tovoru plus režijski stroški. Dejanska stopnja nosilnosti je pomembna za storitve, ki jih bo podpiral SDH. Namesto da bi se osredotočilo na linijsko hitrost, je poudarek na stopnji koristne obremenitve STM-1 zaradi kompleksnosti STM-1 kot celote.
Tipična osnovna podstopnja koristne obremenitve je en glasovni kanal. Običajni glasovni kanal se vzorči 8,000-krat na sekundo. Navedena stopnja je standardna stopnja, ki izhaja iz pravila, da če je največja interesna frekvenca glasu 4,000 ciklov na sekundo, mora biti stopnja vzorčenja 8,000-krat na sekundo.
Raven glasovnega kanala uporablja 8 bitov za zadovoljivo reprodukcijo. Osem digitalnih bitov bo lahko kodiralo skupno 256 nivojev ali 128 pozitivnih in 128 negativnih ravni. V nižjih ravneh glasu bo več vzorcev kot na višjih. Slednji se imenuje kompanski algoritem.
Dobljena hitrost za en glasovni kanal je 64,000 bitov na sekundo (bps). STM-1 je torej sposoben prenašati 2,349 glasovnih kanalov, 2,349 pa je hitrost prenosa 150,336 kilobajtov na sekundo (kbps)/64 kbps. Z uporabo multipleksorjev in demultipleksorjev lahko komunikacijska omrežja po potrebi uporabljajo majhne skupine kanalov subrate.
Na primer, če bi se ponudnik storitev mobilne telefonije povezal z drugimi omrežji s kanali 1,000 x 64 kbps za govor in še 1,000 x 64 kbps za podatke, bi zadostovala ena povezava STM-1. To ima za posledico rezervne kanale 349 x 64 kbps. Obstaja veliko načinov za izvedbo te iste povezave, odvisno od predvidenih prihodnjih potreb in obsega obstoječe opreme za varčevanje s kanali, imenovane transkoderji.