Stellerjeva sojka je modro-črno obarvana ptica, ki izvira iz Severne Amerike in je tesno povezana z modro šojo. Najdemo ga predvsem na zahodnem delu celine, s habitati vse do Aljaske in na jugu do Srednje Amerike. Stellerjeva sojka, ki je dobila ime po botaniku Georgu Wilhelmu Stellerju, je znana tudi kot borova sojka, dolgoglava sojka, gorska sojka ali po latinskem imenu Cyanocitta stelleri.
Vse Stellerjeve sojke se ponašajo z živahnim modrim in črnim perjem ter košatimi grebeni. Natančni odtenki teh vrst ptic se na različnih geografskih območjih razlikujejo. Na primer, ptice v severnem podnebju imajo rjave ali črne glave, medtem ko južneje njihove glave dobijo bolj modrikasto odtenek. Na čelu imajo modre oznake, njihova barva pa od prsi do repa postopoma postaja modrejša. Večina jih ima skoraj neopazne bele oznake nad očmi.
Stellerjevo šojo bi lahko na hitro zamenjali z modro šojo. Ob natančnejšem pregledu pa postane razlika med pticama očitna. Noge stellerjeve šoje so opazno daljše kot noge modre šoje. Njegov kljun je veliko daljši, tanjši in močnejši, z majhnim kavljem na koncu. Stellerjeve šojke imajo tudi bolj izrazite grebene kot modre šoje.
Temperament in obnašanje Stellerjeve šoje je podobna kot pri drugih šojkah. Letijo v jatah z enim listom in se ne bojijo prositi za hrano na zunanjih površinah, kjer se ljudje zbirajo. Ko niso v času gnezdenja, so lahko precej glasne ptice, ko pa skrbijo za svoje mladiče ali kradejo od drugih ptic, kot so nagnjene k temu, so Stellerjeve sojke običajno zvijače in tihe. Obnašajo se po zapletenem družbenem redu, ki vsebuje opredeljena položaja prevlade in podrejenosti.
Stellerjeve sojke so monogamne ptice, ki se parijo vse življenje. Oba starša sodelujeta pri gradnji gnezda, ki je sestavljeno iz plevela, palic, listov in blata. Izmenjaje se hranijo mladiče, oba starša pa nadaljujeta z zagotavljanjem hrane še približno en mesec po tem, ko mladiči sami udarijo in se naučijo leteti.
Prehrana Stellerjeve soje, ki je vsejeda ptica, je sestavljena iz dveh tretjin hrane rastlinskega izvora in eno tretjino živalskega. Poleg sadja, oreščkov in jagodičja uživajo tudi glodavce in plazilce ter ostanke drugih živali. Stellerjeve šojke so znane po kraji in uživanju jajčec in mladičev drugih vrst.