Stavek o vrtni poti je tisti, ki bralca figurativno vodi po vrtni poti in ga zavede v misel, da bo pomen stavka drugačen, kot je v resnici. Slovnično pravilen je stavek vrtne poti zavajajoč ali zmeden, ker ljudje, ko berejo v angleščini, gradijo pomen eno besedo naenkrat v skladu s svojimi izkušnjami in predsodki. Pomen večine stavkov vrtne poti je razčiščen, ko se prebere celoten stavek, čeprav se mora bralec pogosto umakniti, da ponovno preuči in ponovno razlaga besede.
Številne angleške besede opravljajo dvojno nalogo tako kot samostalniki kot glagoli, na tem pa temelji dvoumnost številnih stavkov vrtnih poti. Na primer, ko berejo stavek, ki se začne s »Starec«, ljudje domnevajo, da je »človek« samostalnik. Ko se stavek konča z »čoln«, morajo bralci spremeniti svojo domnevo o celotnem stavku – »Starec čoln« –, da bi imel kakršen koli pomen. Ko spoznamo, da je »človek« v tem primeru uporabljen kot glagol, ki pomeni »operati«, je pomen stavka jasen.
Veliko stavkov je dvoumnih, vendar to ne pomeni nujno, da so pravi stavki vrtne poti. Stavek vrtne poti vsebuje lokalno dvoumnost, ki je v stavku razčiščena, na primer »Stari vlak, mladi se borijo«. Po drugi strani pa je “mačka pri lopi našel vrtnar” globalno dvoumno, ker pomen ostaja nejasen.
Druga značilnost angleščine, ki vodi do stavkov vrtne poti, je primernost izpuščanja besed iz stavkov. »Konj, ki je dirkal mimo hleva, je padel« je popolnoma fin in slovnično pravilen stavek s precej preprostim pomenom, ki je v bistvu »konj je padel«. Ko pa odstranimo besede »to je bilo«, pa stavek ni nič manj slovnično pravilen, pomen pa je nespremenjen. Bralec, ki bo naletel na »Konj je dirkal mimo skednja padel«, se bo moral najverjetneje vsaj enkrat umakniti, da bi ponovno premislil o prvotnih domnevah o pomenu stavka.
Zavajajoča narava stavka vrtne poti je veliko bolj izrazita, ko je napisana. To je zato, ker je govorne komunikacije toliko več komponent, kot sta nagib in ton glasu, da je dejanski pomen stavka pogosto jasen, ko je stavek izgovorjen. Časopisni naslovi so včasih stavki vrtne poti, na primer »Reševalna ekipa pomaga žrtvi kačjega ugriza;« primer iz druge svetovne vojne je bil »Osma armada potiska steklenice v nemško zaledje«. Takšni naslovi so včasih namerno napisani v slogu vrtne poti, da bi pritegnili zanimanje bralca. Navsezadnje je naloga pisca naslovov, da prepriča bralce, da preberejo zgodbo pod naslovom, in stavek vrtne poti je pogosto zanesljivo pritegne pozornost.