Statistična pomembnost je matematično orodje, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je izid eksperimenta rezultat razmerja med določenimi dejavniki ali zgolj rezultat naključja. Ta koncept se običajno uporablja na medicinskem področju za testiranje zdravil in cepiv ter za ugotavljanje vzročnih dejavnikov bolezni. Statistični pomen se uporablja tudi na področjih psihologije, okoljske biologije in drugih disciplin, v katerih se raziskave izvajajo z eksperimentiranjem.
Statistični podatki so matematični izračuni številskih nizov ali populacij, s katerimi se manipulira, da se ustvari verjetnost nastanka dogodka. Uporabi se vzorec, rezultati izračuna pa se uporabijo za celotno populacijo. Lahko bi na primer rekli, da 80 odstotkov vseh odraslih v Združenih državah vozi avto. Težko bi bilo vprašati vsakega odraslega v ZDA, ali vozi avto, zato bi bilo mogoče vprašati naključno število ljudi, podatke pa bi bilo mogoče statistično analizirati in posplošiti, da bi veljali za vse odrasle v ZDA.
V znanstveni študiji se predlaga hipoteza, nato se podatki zbirajo in analizirajo. Statistična analiza podatkov bo dala število, ki je statistično pomembno, če pade pod določen odstotek, ki se imenuje raven zaupanja ali stopnja pomembnosti. Na primer, če je ta raven nastavljena na 5 odstotkov in je verjetnost dogodka določena kot statistično pomembna, je raziskovalec 95 odstotkov prepričan, da se rezultat ni zgodil naključno.
Včasih, ko je statistična pomembnost poskusa zelo pomembna, na primer varnost zdravila, namenjenega ljudem, mora statistična pomembnost pasti pod 3 odstotke. V tem primeru bi lahko bil raziskovalec 97-odstotno prepričan, da je določeno zdravilo varno za človeško uporabo. To število je mogoče znižati ali povečati, da se prilagodi pomembnosti in želeni gotovosti, da je rezultat pravilen.
Statistična pomembnost se uporablja za zavrnitev ali sprejetje tistega, kar se imenuje ničelna hipoteza. Hipoteza je razlaga, ki jo raziskovalec poskuša dokazati. Ničelna hipoteza običajno velja, da dejavniki, ki jih raziskovalec išče, nimajo vpliva na razlike v podatkih ali da med dejavniki ni povezave. Statistična pomembnost je običajno zapisana na primer kot t=.02, p<.05>. Tukaj “t” pomeni rezultat testa in “p<.05 pomeni="" that="" the="" verjetnost="" of="" an="" event="" occurring="" by= "" možnost="" je="" manj="" kot="" odstotkov.="" te="" številke="" bi="" vzrok="" null="" hipoteza="" do=" " be="" rejected.="">Primer psihološke hipoteze, ki uporablja statistično pomembnost, je lahko hipoteza, da se deklice nasmehnejo bolj kot fantje. Za preverjanje te hipoteze bi raziskovalec opazoval določeno število deklet in fantov ter preštel, kolikokrat se v določenem časovnem obdobju nasmehnejo. Na koncu opazovanja bi statistično analizirali število nasmehov.
Vsak poskus ima določeno stopnjo napake. Možno je, da so bili na dan opazovanja vsi fantje nenormalno godrnjavi. Statistična pomembnost, ugotovljena z analizo podatkov, bi to možnost izključila za 95 odstotkov, če je t=.03. V tem primeru bi raziskovalec s 95-odstotno gotovostjo lahko rekel, da se dekleta nasmehnejo bolj kot fantje.