Starševsko skrbništvo, včasih imenovano tudi zakonito skrbništvo, je izraz, ki se uporablja pri odločanju ali ugotavljanju, kdo je odgovoren za sprejemanje pomembnih odločitev, ki urejajo zdravje in dobro počutje otroka, mlajšega od zakonske starosti. V mnogih primerih starševsko skrbništvo morda ni problem in ga običajno prevzame zakonski par, ki sta zakonita starša otroka. Nekatere situacije pa postavljajo pod vprašaj starševsko skrbništvo, običajno ko se starša ločita ali kako drugače razveljavita zakonsko zvezo. V primerih ločitve o skrbništvu pogosto odloča sodišče in je lahko v ločitvenem postopku zelo sporno vprašanje.
Izraz »skrbništvo« se uporablja predvsem v Ameriki, v drugih regijah pa ga je mogoče nadomestiti z izrazi, kot sta »odgovornost« v Evropski uniji in »bivanje« na Škotskem. Ne glede na natančen izraz, ki se uporablja, se starševsko skrbništvo na splošno šteje za starša ali zakonitega skrbnika, pri katerem otrok živi večino časa in ki ima dovoljenje za sprejemanje pomembnih odločitev v zvezi z vzgojo otroka. V Združenih državah (ZDA) morajo natančne zahteve in definicije za starševsko skrbništvo pogosto določiti posamezne države.
Države v ZDA se pogosto odločijo za fizično skrbništvo tako, da določijo lokacijo, kjer živi otrok. Starševsko skrbništvo se pogosto lahko vzpostavi z ločitvijo in obe stranki lahko skleneta obojestransko koristen sporazum ali pa ostro nasprotujeta drugi osebi, ki pridobi skrbništvo nad otrokom. Ko se z ločitvijo vzpostavi skrbništvo nad otrokom, obstaja več različnih vrst skrbništva, vključno s primarno skrbništvom, skupnim ali skupnim skrbništvom in izključno skrbništvom.
Primarno skrbništvo običajno temelji na fizičnem skrbništvu otroka in se nanaša na lokacijo, kjer otrok najpogosteje živi. Izključno starševsko skrbništvo nad otrokom se pojavi, ko ima eden od staršev ali zakoniti skrbnik izključno skrbništvo nad otrokom in lahko zakonito sprejema vse pomembne dnevne odločitve, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje otroka, vključno z geografsko lokacijo, šolami in zdravstvenimi težavami. Nasprotno pa je skupno skrbništvo ali deljeno skrbništvo nad otrokom situacija, v kateri imata oba starša ločeno starševsko skrbništvo nad otrokom, vendar vsak izmenično postane skrbnik otroka. To se pogosto zgodi v situacijah, v katerih otrok v določenih delih leta ali tedna živi z enim od staršev, drugi čas pa živi z drugim staršem.