Staranje obveznosti do računov je izraz, ki se nanaša na čas, ki ga podjetje potrebuje za poravnavo neporavnanih obveznosti do svojih upnikov in dobaviteljev. Za razliko od staranja terjatev, ki spremlja časovni okvir, ki ga stranke porabijo za odplačilo plačil na izdanih računih, se staranje plačljivih osredotoča na to, kako podjetje vzpostavi in upravlja plačilo dolgov podjetja. Splošna ideja tega procesa staranja je identificirati morebitna vprašanja, ki bi lahko privedla do ocene zamudnih stroškov in drugih provizij, ki bi povečale stroške podjetja, in urediti razpored plačil tako, da je čim več dolga poplačano znotraj pogojev.
Medtem ko se za upravljanje staranja obveznosti uporabljajo različne strategije, bo večina podjetij strukturirala proces, ki upošteva dva ključna elementa. Prvič, postopek mora upoštevati pogoje, povezane z vsakim od neporavnanih dolgov. To pomeni vedeti, kateri od ponudnikov imajo 30-dnevne plačilne roke, kateri pa daljše plačilne roke. Z uporabo teh pogojev kot osnove za ureditev razporeda plačil lahko podjetje ustvari stalen postopek, ki zagotavlja, da so plačila izdana na način, da jih prodajalci prejmejo pravočasno, da jih prejmejo in knjižijo na svoje račune v okviru plačilnih rokov. To pomeni, da ti prodajalci ne zaračunavajo zamudnih stroškov ali dodatnih obresti na stanja na računu, kar dejansko prihrani denar podjetja.
Drugi vidik staranja obveznosti do računov, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju razporeda staranja obveznosti, je potreba po uravnoteženju ravni plačljivih obveznosti s končnim zalogom. To preprosto pomeni, da se prodajalcem izdajajo plačila v skladu s prodajo gotovih zalog, tako da se denar od prodaje lahko uporabi za poravnavo dolgov, ki nastanejo v okviru poslovanja. Pri tem je treba paziti, da se s prodajalci pogajamo o plačilnih pogojih, ki so v skladu z značilnim obratom v proizvodnji in prodaji končnih izdelkov.
Ob uspešnem upravljanju staranje obveznosti zmanjša možnost prevzemanja znatnih dolgov, ki so izven obsega plačilnih pogojev. To posledično pomaga zaščititi integriteto odnosov s prodajalci in podjetju omogočiti ugodno bonitetno oceno. Hkrati se izognemo nabiranju velikega zneska zamudnih nadomestil ali kazni na teh neporavnanih računih, kar posledično pripomore k temu, da je rezultat podjetja nekoliko bolj zdrav.