Stanovanjska diskriminacija je omejevanje dostopa do stanovanja na podlagi nespremenljivih lastnosti osebe ali pripadnosti določenemu razredu ali skupini. To vrsto diskriminacije lahko izvaja kdorkoli ali katera koli organizacija, ki ima v lasti ali nadzoruje dostop do stanovanj: najemodajalci, upravljavci nepremičnin ali banke. Pri stanovanjski diskriminaciji lahko tako na potencialne najemnike kot kupce stanovanj vpliva odločitev lastnika nepremičnine, da ne bo prodal ali oddal stanovanja, zaračunal višjo ceno stanovanja ali postavil posebne pogoje za njihovo najem ali lastništvo. V Združenih državah je po zvezni zakonodaji nezakonita diskriminacija potencialnega najemnika zaradi rase, narodnosti ali vere, pa tudi invalidnosti, spola ali družinskega statusa. V nekaterih državah ali krajih pa je tudi nezakonita diskriminacija prosilca zaradi kazenske evidence ali na podlagi spolne usmerjenosti.
Pri najemniških stanovanjih lahko pride do stanovanjske diskriminacije, ko najemodajalec ali upravljavec nepremičnine zavrne prošnjo za najem od nekoga na podlagi njenega članstva v enem od zaščitenih razredov, kot jih opredeljuje zakon, in ne na podlagi zgodovine najema ali finančnega položaja prosilca. Prav tako je nezakonito diskriminirati potencialnega najemnika z zaračunavanjem dodatnega varščine, zahtevanjem pooblaščenca ali zahtevanjem višje najemnine, ne da bi imeli za to upravičen poslovni razlog. Na primer, najemodajalci, ki oddajajo družinam z otroki v Združenih državah, ne morejo družini zaračunati več najemnine kot en sam najemnik ali par brez otrok. Druge vrste stanovanjske diskriminacije pri najemniških stanovanjih vključujejo omejevanje nekaterih najemnikov in njihovih družin pri uporabi udobja ali objektov ali zavračanje razumnih prilagoditev za invalidnega najemnika.
Tisti, ki želijo kupiti stanovanje, se lahko soočajo tudi s stanovanjsko diskriminacijo. V preteklosti so lastniki stanovanj in nepremičninski agenti včasih sodelovali, da bi preprečili ljudem določenih ras, ver ali narodnosti, da bi kupili dom v določeni soseski. Tudi v odsotnosti takšnega diskriminatornega vedenja je bilo znano, da banke, zavarovalnice in hipotekarni posojilodajalci izvajajo prakso, imenovano redlining, pri kateri zavračajo odobritev hipotek ali posojil v soseskah, v katerih prevladuje določena rasna ali etnična skupina. Posamezniki v teh skupnostih, ki želijo kupiti ali izboljšati dom, se bodo morda morali zateči k izposoji denarja po drugorazrednih obrestnih merah, ki jih sčasoma stanejo več in predstavljajo večje finančno tveganje.