Natančna opredelitev pojma stanovanje za invalide pri učenju se lahko zelo razlikuje od države do države. V ZDA se lahko ta izraz nanaša na stanovanja, ki jih subvencionira vlada, da se osebam z učnimi težavami zagotovi varen in cenovno dostopen življenjski prostor. Da bi bil posameznik upravičen do tovrstnega stanovanja, mora imeti na splošno hudo učno oviranost in status z nizkimi dohodki. Stanovanje za učne invalide se lahko nanaša tudi na stanovanja, ki jih vodi neprofitna agencija, ki pomaga invalidnim posameznikom. Stanovalcem te vrste stanovanj se lahko ponudijo številne podporne storitve.
V ZDA se izraz stanovanja za invalide pri učenju pogosto uporablja za označevanje programa, ki ga upravlja Ministrstvo za stanovanja in urbani razvoj (HUD), ki ponuja subvencionirano nastanitev invalidnim posameznikom in v nekaterih primerih njihovim družinam. Na splošno je ta pomoč na voljo samo posameznikom z učnimi težavami, ki so dovolj globoke, da ovirajo njihovo zmožnost za delo. Poleg tega se mora invalid ali njegova družina na splošno kvalificirati za stanovanje z nizkimi dohodki na podlagi svojega finančnega položaja.
Tistim, ki izpolnjujejo merila za tovrstno učno invalidsko stanovanje, HUD običajno izda bone. Te bone je mogoče nato uporabiti za stroške najema sodelujočih stanovanjskih stavb. Na splošno so imetniki bonov in njihove družine odgovorni za iskanje sodelujočega stanovanja ali hiše, ki ustreza njihovim potrebam.
Stanovanje za učno invalidnost se lahko nanaša tudi na bivališče, ki je v lasti in upravljanju neprofitne skupine, ki nudi podporo posameznikom z vrsto različnih invalidnosti. Ta vrsta stanovanj lahko prevzame obliko velikega skupinskega doma ali zbirke posameznih stanovanj. Življenjske stroške v tej vrsti nastanitve lahko krije neprofitna organizacija, ki jo nadzira, ali pa jih plača invalid ali njegova družina. V mnogih primerih je sprejem v tovrstni stanovanjski program lahko ponujen samo tistim z akutnimi učnimi težavami.
Na splošno je eden od glavnih ciljev učnih stanovanj za invalide, ki jih upravlja neprofitna skupina, pomagati prebivalcem živeti čim bolj neodvisno. Posledično se lahko stanovalcem te vrste stanovanj ponudijo številne storitve, ki jim pomagajo, da se naučijo obvladovati svojo invalidnost v resničnih situacijah. Stanovalci se lahko na primer ponudijo v neko obliko poklicnega usposabljanja ali naučijo uporabljati različne oblike podporne tehnologije, kot je programska oprema za prepisovanje glasu.