Konstantna zapadlost je vrsta donosa, ki kotira na fiksni finančni instrument. Ta donos se uporablja za primerjavo določenega instrumenta z drugimi finančnimi instrumenti, ki imajo podobne datume zapadlosti, vendar različne donose. S tem je mogoče ugotoviti, kolikšen del donosa je zaslužen kot dobiček med obema obravnavanima instrumentoma. To je pogosto lahko izjemno pomembno za finančno blaginjo podjetja, ki za primerjavo uporablja stalno zapadlost, saj pomaga ugotoviti, ali je stopnja donosa zadostna, da posojilodajalcu ali vlagatelju omogoči doseganje svojih ciljev. za uspešnost teh instrumentov s fiksno obrestno mero.
Eden od preprostih načinov za razumevanje, kako deluje stalna zapadlost, je, da razmislimo o banki, ki je določila stalno stopnjo zapadlosti za enoletni finančni instrument, ki je trenutno triodstotna. Ta obrestna mera se nato primerja s posojilom, ki ima tudi rok zapadlosti eno leto in ima štiriodstotno obrestno mero. V tem scenariju je razlika med obema instrumentoma en odstotek, kar predstavlja maržo dobička, ki jo banka realizira ob zapadlosti obeh instrumentov.
Banke pogosto uporabljajo stalno zapadlost kot sredstvo za izračun hipotekarne stopnje. Ideja je ohraniti obrestno mero, ki se uporablja za vse hipoteke, ki jih je institucija napisala nekoliko pred zapadlostjo donosnosti na druge vrednostne papirje, kar banki omogoči ustvarjanje neke vrste dobička med obema instrumentoma. Natančen znesek te razlike bo odvisen od več dejavnikov, vključno s potrebo po tekmovanju z drugimi finančnimi institucijami, ki ponujajo hipoteke s fiksno obrestno mero, in skladnostjo s prevladujočo povprečno obrestno mero po državi. Če banka ne bo sposobna ustvariti neke vrste stopnje dobička s hipoteko ali drugo vrsto posojila, institucija na koncu ne bo mogla servisirati svoje baze strank in bo prenehala poslovati.
Državni subjekti, ki izdajajo obveznice in podobne vrednostne papirje, določajo tudi stalno zapadlost kot način razumevanja, ali ti vrednostni papirji ustvarjajo dobiček ali propadajo. V Združenih državah Amerike Uprava Federal Reserve uporablja stalno zapadlost v procesu kotiranja donosnosti zakladnih menic in drugih vrst zakladnih vrednostnih papirjev. S temi primerjavami lahko vlagatelji primerjajo donose iz vlaganja v državne vrednostne papirje v primerjavi s podjetniškimi obveznicami ali vrednostnimi papirji s podobnimi datumi zapadlosti. Na tej točki se lahko vlagatelj odloči, katero možnost bo pridobil, da bi do navedenega datuma zapadlosti zaslužil največ donosa.