Stalna donacija se na splošno nanaša na določen razred premoženja v lasti dobrodelne ali druge neprofitne ustanove, ki je ni mogoče pretvoriti v sklade za poslovne ali druge namene. Ne glede na to, ali so v obliki denarja in podobnih sredstev ali funkcionalnih sredstev, kot so zgradbe in nepremičnine, so donacije na splošno velika darila neprofitnim organizacijam. Obdarjenec pogosto navede, za katere namene se darilo lahko uporabi, in v ta namen se običajno sestavijo dokumenti, ki urejajo obdarovanje. Stalno zaklado dobi zavod s pridržkom, da je ni mogoče prodati ali kako drugače likvidirati, zavod pa ima dostop le do dela ali celotnega dohodka, ki ga ustvari. V mnogih primerih bodo dokumenti o ustanovitvi trajne nadarbine tudi urejali, kako se lahko uporabi morebitni dohodek, ki ga ustvari dohodek.
Ena izmed najbolj tipičnih vrst trajne donacije je naložba, pri kateri se vloži določen znesek kapitala, prihodek, ki ga ustvari, pa se uporabi za dobrodelne namene, včasih še dodatno omejen z ustanovnim dokumentom. Številne šole imajo stalne donacije, katerih dohodek se lahko uporabi samo za zagotavljanje štipendij, na primer, ali za kapitalske izboljšave. Medicinske šole in bolnišnice so lahko obdarjene z darili, ki določajo, da se ustvarjeni dohodek uporabi za spodbujanje samo določenih vrst raziskav. Nekatera naložbena trajna sredstva tudi določajo, da se del dobička reinvestira in postane trajen, kot zaščita pred prihodnjo finančno negotovostjo.
Druga vrsta trajnega donosa se imenuje funkcionalna trajna obdaritev. Kadar je zadevno premoženje nepremičnina, ga ni mogoče pretvoriti v denar ali druga sredstva, lahko pa dobrodelna ustanova uporabi kakršen koli dohodek, ki ga ustvari, spet v mejah ustanovnega dokumenta. Na primer, dobrodelna organizacija je lahko obdarjena s stanovanjskim kompleksom ali sejno dvorano. Če naj bi bila najemnina trajna, se ne sme prodati niti zgradbe niti zemljišča, na katerem se nahaja, ampak lahko ustvarjeni prihodek od najemnine uporabi dobrodelna ustanova, spet v skladu z morebitnimi nadaljnjimi navodili v ustanovnih dokumentih.
Obstajajo pogoji, pod katerimi lahko trajne nadarbine izgubijo svojo stalnost. Najmanj težak način za to je, če sam ustanovni dokument določa te pogoje. Na primer, dokumenti, ki urejajo uporabo trajne donacije, ustanovljene za financiranje raziskav o zdravilu za bolezen, lahko določajo, da se premoženje zaklade lahko proda, ko je to zdravilo odkrito. Če je zaklad stavba, lahko ustanovitveni dokument dovoli njeno likvidacijo, če postane funkcionalno zastarel, na primer hlev v urbanem okolju.
Donacije, katerih glavnica ostane nedotaknjena in jim je dovoljeno rasti na podlagi politike institucije, niso tehnično trajna dotacija, čeprav se obravnavajo, kot da so. Natančno gledano, stalna dotacija organu upravljanja institucije prepoveduje prodajo ali drugače razpolaganje s premoženjem, ki sestavlja glavnico dotacije.