Stalagmometer je naprava, sestavljena iz kapilarne cevi s širokim srednjim delom v obliki čebule in ozkim dnom, ki skupaj omogočata, da tekočina tvori kapljico, ko pade iz cevi. Uporablja se v postopku, znanem kot metoda uteži kapljic za primerjavo števila in teže kapljic določene tekočine z referenčno tekočino, kot je voda. Instrument uporabljajo kemiki in fiziki za merjenje površinske napetosti tekočine. Stalagmometri so znani tudi kot staktometri in stalogometri.
Med poskusi stalagmometer obesimo navpično in v cev dodamo tekočino in pustimo, da izteče. Ozko dno cevi zagotavlja, da tekočina na koncu tvori kapljico. Tekočine z nizko površinsko napetostjo bodo ustvarile manjše kapljice kot tekočine z visoko površinsko napetostjo.
Ko količina tekočine v kapljici ali njena prostornina doseže največjo vrednost, bo tekočina padla iz cevi. Največja vrednost tekočine je točka, ko teža tekočine v kapljici doseže ravnotežno stanje v površinski napetosti. Z drugimi besedami, tekočina začne padati z dna kapilarne cevi, ko je teža kapljice enaka obsegu, pomnoženemu s površinsko napetostjo.
Površinska napetost je fizikalna lastnost tekočin. Molekule tekočin se med seboj privlačijo zaradi kohezijskih sil oziroma pozitivno in negativno nabitih elektronov. Tekočine pogosto tvorijo kapljice, ker molekule zlahka tvorijo obliko krogle, da zmanjšajo površino fiksnega volumna.
Kapilaarne cevi so na voljo v velikostih od 2.5 mililitrov do 5.0 mililitrov. Najpogosteje uporabljene velikosti so 2.5- in 5.0-mililitrski stalagmometri. 3.5-mililitrski stalagmometer se uporablja za merjenje viskoznih tekočin – ali tekočin, ki so debele in ne tečejo hitro.
Koloidi so ena vrsta tekočine, ki jo lahko merimo s stalagmometrom. Ta vrsta tekočine je sestavljena iz snovi, ki je bila razdrobljena na mikroskopske delce in enakomerno pomešana v drugo tekočino. Primer koloida je homogeno mleko. Tekoča zdravila, ki so koloidi, se uporabljajo pri intravenski (IV) terapiji in za nadomestitev tekočin v človeškem telesu. Stalagmometer se uporablja za merjenje površinske napetosti in hitrosti padca zdravila, ki se uporablja za ugotavljanje, kako bolniku dajati ustrezno količino tekočine.
Druga uporaba stalagmometra je merjenje površinske napetosti vlažilnih sredstev – kot so kromova kislina, kapljice kisline in nikelj – za določitev količine, potrebne za ustvarjanje galvanizirane kopeli v kemiji. Galvanizacija se uporablja za ustvarjanje tanke plasti snovi na površini materiala, kot je galvansko zlato. Ta postopek se uporablja za dajanje snovi fizikalno lastnost, ki je sicer morda ne bi imela, kot je odpornost proti koroziji.