Stacionarni telefon je fizična povezava med dvema telekomunikacijskima napravama. Izraz se najpogosteje uporablja za označevanje telefona, s čimer se razlikuje od brezžičnega telefona, ki oddaja signal skozi vrsto relejnih stolpov. Brezžični telefoni so v mnogih državah po priljubljenosti prehiteli stacionarne telefone, vendar obstaja nekaj edinstvenih uporab stacionarnega telefona, ki bodo verjetno preprečili, da bi tehnologija popolnoma izginila.
Glavna pomanjkljivost stacionarnega telefona je, da mora biti za delovanje priključen na fizično napeljavo. Telefon je priključen v telefonsko vtičnico v steni, da se poveže z večjim sistemom kablov in relejev, ki jih nadzoruje telefonsko podjetje. Signali, poslani na in iz telefona, se prenašajo po teh kablih, čeprav nekatera telefonska podjetja uporabljajo tudi relejne stolpe za prenos podatkov.
Dejstvo, da se signali prenašajo prek fizičnega kabla, lahko tudi poveča varnost stacionarnega omrežja. Razen če ima nekdo dostop do kablov in lahko izbere signal iz edinstvenega telefona, bodo pogovori in podatki, poslani po stacionarnem telefonu, zasebni. Podatke je mogoče dodatno zavarovati s šifriranjem, kot je to v primeru telefonov, ki jih uporabljajo visoki vladni uradniki in obveščevalni uradniki. Potrošniki so morda opazili, da izdajatelji kreditnih kartic stranke prosijo, naj pokličejo z “domačega telefona”, kar pomeni stacionarni telefon, da zagotovijo, da so podatki, izmenjani s izdajateljem kreditne kartice, varni.
Signal na stacionarnem telefonu je ponavadi bolj jasen kot na brezžičnem telefonu. Na območjih, kjer so brezžične storitve slabe ali jih sploh ni, veliko ljudi raje uporablja stacionarne telefone. V nekaterih državah se stacionarni telefon še vedno šteje za glavno telefonsko linijo za hišo ali podjetje, ljudje pa si lahko med seboj izmenjajo več telefonskih številk, da olajšajo komunikacijo. Ljudje, ki imajo težave z mobilnimi storitvami, lahko ljudem povedo, naj pokličejo nazaj “na stacionarni telefon”, da nadaljujejo pogovor.
Stacionarni telefon ima pomanjkljivosti. Potreba po fizični povezavi s kablom je veliko manj vsestranska kot na primer mobilni telefon. Poleg tega je treba napeljati in vzdrževati napeljavo, ki povezuje stacionarne telefone. V nekaterih državah revščina sili ljudi, da uničijo telefonske linije za dragocene kovine, ki jih vsebujejo, kar vodi do povečanih stroškov za telekomunikacijska podjetja. Zaradi tega so se nekatera od teh podjetij odločila povečati svoja brezžična omrežja, da bi državljani lahko ostali v komunikaciji med seboj. V mnogih delih Afrike na primer zaradi stroškov fizičnega ožičenja ni na voljo nobena stacionarna storitev, vendar so mobilni telefoni zlahka na voljo.