Srednja možganska arterija je ena od treh glavnih arterij, ki prenašajo oskrbo sveže oksigenirane krvi iz srca v možgane. V resnici obstajata dve srednji možganski arteriji, saj se vsaka možganska arterija dejansko zrcali v dveh možganskih hemisferah. Tako obstajata leva in desna srednja možganska arterija. Ta arterija in njene veje in oddelki namakajo velika območja čelnega, parietalnega in temporalnega režnja. Ker je srednja arterija največja arterija v možganih, je vključena v večino dogodkov možganske kapi.
Cerebralni segment notranje karotidne arterije tvori srednjo možgansko arterijo in zadnjo možgansko arterijo. Srednja možganska arterija na vsaki strani možganov nato prehaja blizu in včasih sledi vzdolž sfenoidne kosti lobanje. V tem delu se veliko manjših arterij odcepi in prenaša kri v bazalne ganglije, ki delujejo pri gibanju oči, gibanju mišic in učenju. Naslednji segment srednje možganske arterije leži vzdolž otoške skorje, to je razširjeno zvijanje možganske skorje. Glavna arterija se tu razdeli na dve ali tri veje, ki začnejo potovati proti možganski skorji.
Te večje veje se razdelijo na številne manjše veje, ki dovajajo s hranili bogato kri v skorjo. Območja čelnega režnja, ki jih oskrbuje srednja možganska arterija, vključujejo srednji čelni girus in spodnji čelni vijug. Z vejami srednje možganske arterije se izlivajo tudi sprednji in zadnji osrednji vijugi ter vijugi spodnjega parietalnega režnja. V temporalnem režnju zgornji in srednji girus prejemata kri skozi te iste arterijske veje.
Možganska kap, ki se pojavi v srednji možganski arteriji, ima lahko različne možne učinke, odvisno od tega, kateri del možganov običajno oskrbuje blokirana ali počena arterijska veja. Ko je čelna skorja poškodovana, lahko nekateri deli telesa, kot so roka, roka ali obraz, doživijo paralizo. Lahko vpliva tudi na obdelavo in izražanje jezika, razmišljanje in vedenje pa lahko postaneta togo. V parietalnem režnju lahko simptomi vključujejo težave pri branju in povezovanju besed s predmeti ter zmedo v prostorskih odnosih med deli telesa, kar vodi do izgube koordinacije. Procesi temporalnega režnja, ki bi jih lahko prekinila možganska kap, so kategorizacija, prepoznavanje obrazov in razlaga govorjenega jezika.