Obrestne mere in menjalni tečaji so vsakdanji del svetovnega gospodarskega življenja. Vsakič, ko se ta valuta izposodi, posodi ali zamenja za drugo vrsto valute, pridejo v poštev te obrestne mere. Te stopnje so lahko fiksne pri določeni vrednosti ali pa se lahko prosto spreminjajo glede na tržna nihanja in druge spreminjajoče se razmere. Obrestna mera, ki se občasno spreminja glede na tržne razmere, se imenuje spremenljiva obrestna mera.
Trije konteksti, v katerih najpogosteje vidimo spremenljive obrestne mere, so hipotekarne obrestne mere, menjalni tečaji in donosi obveznic. Ko posameznik vzame hipotekarno posojilo za nepremičnino, se mora odločiti, ali je najbolj zaželena fiksna ali spremenljiva obrestna mera, imenovana tudi prilagodljiva obrestna mera. Če so obrestne mere v času posojila razmeroma visoke, bi posameznik najverjetneje imel koristi od spremenljive obrestne mere, saj bi se ob znižanju obrestnih mer na zgodovinsko običajne ali nizke ravni obrestna mera za posojilo znižala. To bi potem povzročilo, da bi posojilojemalec v času trajanja posojila plačal manj denarja za obresti.
Tudi menjalni tečaji so podvrženi tržnim nihanjem. Menjalni tečaji kot takšni niso povezani z obrestnimi merami, temveč se nanašajo na znesek, ki ga je ena valuta vredna v drugi valuti. Ko je vrednost valute dovoljena, da niha glede na tržne razmere, se reče, da ima ta valuta spremenljivi ali spremenljiv menjalni tečaj. Na primer, en evro je lahko v določenem trenutku vreden 1.30 USD (ameriških dolarjev) in nekaj tednov od tega časa se je njegova vrednost morda zmanjšala na 1.24 USD ali povečala na 1.39 USD ali katero koli drugo vrednost. To je zato, ker v tem primeru obstaja spremenljiv menjalni tečaj med ameriškim dolarjem in evrom.
Številni ekonomisti menijo, da so spremenljivi menjalni tečaji bolj koristni od fiksnih menjalnih tečajev, saj zmanjšujejo svetovni vpliv gospodarskih šokov in poslovnih ciklov. Fiksni menjalni tečaji so lahko boljši v določenih situacijah, ko sta potrebni večja gospodarska gotovost in stabilnost, čeprav lahko ta strategija vodi tudi do nenamernih negativnih rezultatov.
Na finančnih trgih imajo obveznice lahko spremenljivo obrestno mero, ki se imenujejo zapisi s spremenljivo obrestno mero (FRN). FRN v večini primerov izplačujejo obresti vsake tri mesece. Obrestna mera se spreminja in se preračunava za vsako trimesečno obdobje. Obresti, ki jih plačajo FRN, so sestavljene iz »referenčne obrestne mere«, ki je spremenljiva obrestna mera, plus »razmika«, ki je obrestna mera, ki ostane konstantna. Z vidika vlagatelja lahko FRN ponudijo večje donose v primerjavi z drugimi strategijami vlaganja v obveznice, pa tudi znižajo transakcijske stroške za vlagatelja.