Sprejemnik z neposredno pretvorbo (DCR) je radijski sprejemnik, ki reproducira izvirni informacijski signal, ki je lahko zvok, video ali podatki, iz izvornega vira ali radijskega oddajnika, vira oddajnega signala. Ne zahteva premika prejetega signala v vmesni signal. Sprejemnik z neposredno pretvorbo ima manj delov kot približno polovica drugih vrst radijskih sprejemnikov. V notranjosti sprejemnika z neposredno pretvorbo je radijski vir, znan kot lokalni oscilator, ki je nastavljen na isto frekvenco kot signal v zraku.
Proces radijskega sprejema se začne z ekstrakcijo signala v zraku, znanega tudi kot elektromagnetno (EM) valovanje, ki ga je radijski oddajnik predhodno poslal ali oddal v zrak. Nato se pretvori v električne signale z isto frekvenco v ciklih na sekundo kot signal, ki ga oddaja antena radijskega sprejemnika. Na primer, radijski signal pri 500 kilohertzih (kHz) ali 500,000 ciklih na sekundo iz oddajnika potuje po zraku kot signal v zraku, doseže sprejemno anteno in postane električni signal z isto frekvenco ali 500,000 ciklov na sekundo, na vhodu sprejemnika. Ravni so običajno zelo nizke na vhodu sprejemnika. To zahteva občutljivo vezje znotraj DCR, ki bo okrepilo prejeti signal.
EM val na vhodu sprejemnika je oddajnik že v neki obliki spremenil, da prenese izvirni signal ali informacije. Ko se povprečna raven EM vala spremeni, se imenuje amplitudna modulacija (AM). Kadar je trenutna frekvenca EM vala sorazmerna z virom informacij, se to imenuje frekvenčna modulacija (FM). To sta dve običajni modulaciji ali metodi za vključitev informacij v EM valov ali radiofrekvenčni (RF) nosilec.
Ko je RF nosilec na vhodu sprejemnika z direktno pretvorbo in je DCR nastavljen nanj, se lahko modulacija ekstrahira z uporabo principa, znanega kot mešanje in detekcija. V procesu mešanja se uporabljata signal iz oddajnika in signal iz lokalnega vira, znanega kot lokalni oscilator, znotraj DCR. Omenjena dva signala se dovajata v detektor mešalnika, rezultat pa so informacije iz oddajnika.
Sprejemnik z direktno pretvorbo se imenuje tudi homodin, ker uporablja eno frekvenco. Znan je tudi kot sinhrodin, ker uporablja sinhroniziran RF vir ali skoraj isto fazo in frekvenco kot prejeti signal. Druge vrste sprejemnikov zahtevajo drugo frekvenco ali vmesno frekvenco (IF) za nadaljnjo obdelavo prejetega signala. DCR ne potrebuje IF, zato se imenuje tudi sprejemnik z ničelnim IF.