Človeški možgani so razdeljeni na dve polovici oziroma levo in desno hemisfero. Vsaka hemisfera nadzoruje kontralateralno ali nasprotno stran telesa. Sprednja komisura je živčni snop, ki povezuje ti dve hemisferi. Imenuje se tudi predkomisura, najdemo jo v možganih vseh sesalcev.
Možgani so sestavljeni iz dveh različnih vrst tkiva: bele snovi in sive snovi. Siva snov vsebuje celična telesa nevronov in dendrite, ki se od tam razcepijo. Bela snov vsebuje aksone nevronov, ki so prekriti z belo maščobno snovjo, imenovano mielin. Sprednja komisura je sestavljena iz bele snovi.
Sprednja komisura povezuje dva časovna režnja, ki se nahajata na spodnjem delu vsake strani možganov, za ušesom. Časovni režnji so povezani s sluhom in jezikom. Prav tako povezuje dve amigdali, jedri, ki uravnavajo čustva in igrajo vlogo pri spominu. Zadržuje tudi vlakna vohalnega trakta, ki prečkajo nasprotne strani telesa v sprednji komisuri.
Neospinotalamični trakt je ena od poti, po kateri dražljaji bolečine prenašajo skozi živčni sistem. Nevroni, ki prenašajo hitre signale bolečine, se križajo ali prečkajo na kontralateralno stran možganov na sprednji komisuri. Ta vlakna se končajo v talamusu, kjer komunicirajo s somatosenzorično skorjo.
Obstaja več poti, ki povezujejo levo in desno hemisfero možganov. Največji je corpus callosum, ki je več kot desetkrat večji od sprednje komisure. Prav tako je narejena iz bele snovi in je pravzaprav največja struktura bele snovi v možganih.
V sagitalnem rezu možganov, ki deli možgane po sredini na levi in desni del, je jasno vidna sprednja komisura. Je ovalne oblike in meri od zgoraj navzdol približno 5 mm. Nahaja se pod corpus callosum in pred stebri forniksa, možganske strukture, ki prenaša signale iz hipokampusa. Pri ženskah je nekoliko večji kot pri moških.
Nekatere študije kažejo, da lahko med homoseksualnimi in heteroseksualnimi moškimi obstajajo nevrološke razlike. Ena taka študija je pokazala, da je bila sprednja komisura večja v možganih homoseksualnih moških kot pri heteroseksualnih moških. Vendar ta ugotovitev ni bila ponovljena, zato je potrebna nadaljnja študija, preden naredimo zaključke o nevroloških kazalnikih homoseksualnosti.