Pogodba o strateškem partnerstvu je pogodba med dvema podjetjema ali organizacijama, da sodelujeta v medsebojno korist. Te pogodbe običajno ne vključujejo ustanovitve polnega partnerstva ali združitve dveh podjetij. Običajno gre za dogovor, ki omogoča sodelovanje med različnimi poslovnimi ali vladnimi subjekti, ne da bi pri tem vplival na organizacijsko integriteto vsakega partnerja. Za reševanje določenega poslovnega ali družbenega izziva se lahko sklene sporazum o strateškem partnerstvu. Včasih se takšni dogovori nanašajo na manj formalna in bolj kolegialna prizadevanja za reševanje težav, s katerimi se srečujejo organizacije ali podjetja.
Strateška zavezništva so v industriji razmeroma pogosta in se pojavljajo tudi med vladnimi agencijami. V večini primerov se sklene sporazum o strateškem partnerstvu, da bi vsakemu partnerju omogočili svobodo pri vključevanju različnih akterjev za izpolnjevanje zastavljenih nalog, hkrati pa ohranili avtonomijo vsakega udeleženca. Zmožnosti sodelovanja pri reševanju poslovnih ali skupnostnih problemov pogosto pomaga uradni sporazum, ki omogoča strateško razporeditev delovne sile in opreme za reševanje problema.
Mobilizacija združenih področij strokovnega znanja in zmogljivosti je pogost razlog za sklenitev sporazuma o strateškem partnerstvu. Na primer, proizvajalec programske opreme lahko sklene strateško zavezništvo s proizvajalcem prenosnih računalnikov z namenom skupnih promocij, ki koristijo obema partnerjema. Oba imata lahko močan skupni interes za podobno tržno nišo, vendar lahko vsak uporabi svoje talente ali zmogljivosti za izziv, ki je pred njim.
Takšno partnerstvo omogoča sodelovanje, hkrati pa ohranja obstoječo organizacijsko strukturo partnerjev. Čeprav se premoženje ali človeški viri, vključeni v sodelovanje, lahko obravnavajo v sporazumu o strateškem partnerstvu, partnerji verjetno ne bodo spremenili svojih pravnih struktur. Namesto tega bi bila ohranjena avtonomija vsakega partnerja, hkrati pa bi se še vedno omogočilo produktivno sodelovanje.
Ta oblika partnerstva se lahko formalizira z zavezujočo pogodbo. Če je tako, se to običajno naredi, da se zagotovi skladnost s pravnimi in etičnimi standardi. Drug razlog za formalizacijo pogodbe je omogočiti, da se lastninske pravice opredelijo v sporazumu, ali da se zagotovi pravna zaščita, kot je zaščita odgovornosti vsakega partnerja.
Sporazumi o sodelovanju se lahko sklenejo tudi na neformalni ravni. Partnerji sporazuma se lahko združijo z namenom razvoja strateškega odziva na različne družbene ali skupnostne probleme. Med organizacijami socialnih storitev ali dobrodelnimi organizacijami lahko pride do lokalnega, regionalnega ali nacionalnega sodelovanja. Poslanstvo vsakega partnerja je lahko navedeno v nezavezujoči obliki. Včasih se te vrste sodelovanja oblikujejo za spodbujanje izmenjave informacij med agencijami ali vladami.