Parietalni reženj v možganih med drugimi funkcijami pomaga pri integraciji senzoričnih informacij in določanju položaja predmetov v prostoru. Pomemben del tega dela možganov je spodnji parietalni reženj (IPL), znan tudi kot spodnji parietalni reženj. To območje leži tik nad temporalnim režnjem in je sestavljeno iz dveh grebenov, znanih kot gyri.
Spodnjem parietalnemu režnju je bilo pripisanih več funkcij, od katerih je nekatere mogoče določiti glede na to, iz katerih delov možganov prejemajo signale. Študije so pokazale, da imajo hipokampus, mali možgani in zgornji kolikulus močne nevronske povezave s tem lobulom. Te možganske regije pomagajo posameznikom pri orientaciji v prostoru in so vključene v motorične funkcije.
Takšne povezave prispevajo k določenim funkcijam IPL, kot je vzpostavitev zemljevidov zunanjega sveta. Druge funkcije, v katere so vključene te povezave, vključujejo prilagajanje koordinacije rok in oči ter vedenja pozornosti, ki vključujejo gibanje oči. Takšna dejanja, povezana s pozornostjo, vključujejo usmerjanje pogleda proti predmetom, ki nas zanimajo. Integracija senzoričnih vnosov in gibanja je pomembna značilnost spodnjega parietalnega režnja.
Spodnji parietalni reženj ni enako velik na obeh hemisferah. V tem delu skorje obstajajo tudi razlike v velikosti glede na spol. Moški imajo večji IPL na levi hemisferi, ženske pa kažejo večjo velikost IPL na desni hemisferi. Na splošno je velikost te regije večja tudi pri moških.
Razlike v velikosti med hemisferami poudarjajo funkcionalne razlike. Nevroni v spodnjem parietalnem režnju so ponavadi bolj dominantni pri svoji aktivnosti na desni hemisferi. Zato se bodo laže odzvali na dogodke, ki jih zaznajo senzorični nevroni v telesu, zlasti na levi strani.
Po raziskavah lahko leva stran telesa z večjo občutljivostjo zazna senzorične in tipne spremembe. Leva roka lažje zazna razlike v teži med predmeti. Prav tako lahko bolje določi temperaturne razlike kot desna roka. Ta prevlada je posledica aktivnosti in občutljivosti nevronov v IPL, ne pa zaradi razlik v senzoričnih celicah na levi strani telesa.
Poleg integracije senzoričnih vnosov, ki se nanašajo na dotik in vid, IPL integrira tudi signale bolečine. Deli enega vijuga IPL, znanega kot supramarginalni gyrus, kažejo občutljivost na bolečino. Eden od teh delov pomaga telesu ugotoviti, kje izvira vir bolečine. Poškodba teh območij lahko povzroči večjo toleranco na bolečino ali nezmožnost, da se bolečini pripiše čustveni pomen.