Splošna raven cen se nanaša na skupno številko, ki se pripisuje kot cena potrošnega blaga v gospodarstvu v katerem koli trenutku. Pri določanju ravni cene se od različnih trenutkov odšteje več številk, da dobimo natančen podatek. To pa zato, ker splošna raven cen ni enaka neprekinjenemu dnevnemu spremljanju nivoja cen blaga, temveč gre za ceno blaga v obravnavanem trenutku.
Pripisovanje številke kot splošne ravni cen se izvede s pregledom agregata potrošniškega blaga, da se doseže določena cena. To ceno lahko v prihodnosti dodatno preučimo s primerjavo prejšnjega rezultata s katerim koli drugim rezultatom, da se ugotovi stanje in obnašanje gospodarstva. Kjer je cena relativno stabilna, potem lahko rečemo, da je gospodarstvo stabilno. Kadar pride do povečanja številk iz ločenih pregledov splošne ravni cen, to pomeni povečano raven aktivnosti na trgu.
Preučevanje splošne ravni cen omogoča ekonomistom, da naredijo predpostavke o dejavnikih, kot so bruto domači proizvod (BDP), inflacija in deflacije. Da bi ugotovili, ali pride do zvišanja cen blaga in storitev, bomo prejšnji rezultat primerjali z novim. Če je stari rezultat nižji od novega, je to pokazatelj, da prihaja do zvišanja cen ali inflacije. Točen odstotek inflacije je mogoče določiti tako, da stari rezultat odštejemo od novega; razlika bo pokazala odstotek povečanja.
Ko se odstotki med različnimi preučevanimi obdobji hitro povečujejo, so ekonomisti zaskrbljeni, saj to pomeni, da tudi raven BDP nevzdržno raste. To je signal za vlado, da posreduje z uvedbo ukrepa, ki bo znižal cene blaga. Eden od teh ukrepov je dvig obrestnih mer. Zvišanje obrestne mere običajno služi kot nekakšna gospodarska zavora potrošnje. Namen tega je potrošnikom podražiti pridobivanje denarja pri bankah in drugih kreditih.
Zaradi povečanja se lahko ljudje spodbudijo k varčevanju več, kot porabijo. Ko se to zgodi, se povpraševanje po blagu in storitvah zmanjša in kot odgovor se zniža tudi cena takšnih artiklov. Učinek tega znižanja cen blaga in storitev je znižanje splošne ravni cen.