Septembra 1983 je aktivist za svobodo Richard Stallman, takrat z MIT, napovedal projekt GNU (izgovarja se gee-noo). Ideja GNU je bila ustvariti skladišče operacijskih sistemov in programov, ki so prosto dostopni vsem. Za razliko od omejevalne zaščite avtorskih pravic, Stallmanova licenca za avtorsko levico ali Splošna javna licenca (GPL) določa, kako se lahko uporablja in distribuira programska oprema GNU. Najosnovnejša načela so, da je koda programske opreme GNU in vsi njeni izpeljanki in programska oprema prosto dostopni, uporabniki pa lahko prosto spreminjajo kodo.
Dve leti po objavi projekta GNU je Stallman ustanovil neprofitno fundacijo za prosto programsko opremo (FSF) za podporo gibanju GNU in za uveljavljanje pogojev splošne javne licence. Sčasoma je GPL šel skozi tri revizije, pri čemer je GPLv3 aktualen junija 2007. Večina odprtokodne programske opreme danes uporablja GPL, čeprav Stallman, ki se drži terminologije, ne uporablja izraza »odprta koda«, temveč »programska oprema za svobodo«. ali »prosta programska oprema« za vzbujanje vrednot svobode pri uporabniku, ki je temelj njegovega družbenopolitičnega aktivizma.
Poleg splošne javne licence je FSF objavil tudi tri dodatne licence: GNU Lesser General Public License (LGPL), GNU Free Documentation License (GFDL) in GNU Affero General Public License (GAGPL). Te licence se uporabljajo v posebnih situacijah, ko dodatne okoliščine zahtevajo spremembo pogojev GPL. Na primer, LGPL se uporablja, ko programsko opremo GNU povezujejo knjižnice programske opreme z avtorsko ali lastniško programsko opremo.
Prvi operacijski sistem, ki je bil ustvarjen s projektom GNU, ustrezno imenovan “GNU”, je bil leta 1991 združen z neodvisnim delom, ki ga je opravil Finski Američan Linus Torvalds, kar je povzročilo jedro Linuxa. Zdaj je na voljo na desetine operacijskih sistemov GNU/Linux v različnih okusih in vrstah, od namiznih sistemov do prenosnih sistemov, primernih za zagonsko pomnilniško kartico ali Live CD. Operacijski sistemi GNU/Linux ali “distribucije”, kar je okrajšava za distribucije, so zaščiteni pred omejitvami avtorskih pravic s Splošno javno licenco copyleft.
Poleg operacijskih sistemov projekt GNU in odprtokodna skupnost še naprej razvijata brezplačno programsko opremo za delovanje v sistemih GNU/Linux, Mac® in Windows®. Večina distribucij GNU/Linux je opremljena z nameščeno programsko opremo za vse, od preglednic do obdelave besedil, od e-pošte do brskanja, od kopiranja glasbe do urejanja videoposnetkov in fotografij. Skoraj vse, kar je mogoče narediti v lastniških operacijskih sistemih, je mogoče narediti v sistemu GNU, čeprav je običajno na izbiro manj programov znotraj vsake kategorije programske opreme v primerjavi s programsko opremo Windows.
Medtem ko je programska oprema GNU na splošno brezplačna, se včasih zaračunajo nominalne pristojbine, če na primer zahtevate CD s programom ali kupite maloprodajni paket. Običajno obstaja način za brezplačen dostop do programa v digitalni obliki, vendar prek binarnih datotek, torrentov ali drugih oblik skupne rabe datotek.
Stallman ostaja odkrit in predan zagovornik brezplačne programske opreme, ki spodbuja projekt GNU in splošno javno licenco na mednarodni ravni. En uspeh vključuje sprejetje GNU/Linuxa leta 2006 v 12,500 šolah v Indiji.