Spletni katalog za javni dostop, včasih skrajšano kot OPAC, je način, na katerega javni uporabniki knjižnice ali drugega sistema dostopajo do informacij o fondu objekta. Običajno lahko obiskovalci knjižnice dostopajo do kataloga za javni dostop na spletu v knjižnici, vendar si je isti katalog pogosto mogoče ogledati na katerem koli računalniku z dostopom do interneta, ker katalog fizično ni omejen na računalnike knjižnice. Obstaja več različnih strategij, ki jih je mogoče uporabiti, da uporabniku omogočimo iskanje dokumentov v spletnem katalogu za javni dostop, in obstaja veliko različnih modelov spletnih katalogov. Na splošno imajo javni uporabniki dostop do drugačnega nabora informacij kot zaposleni ali knjižnični delavci, spletni katalog javnega dostopa pa sodeluje s sistemom, ki ga uporabljajo zaposleni.
Z vidika pokrovitelja knjižnice je spletni javni dostopni katalog način za interakcijo s knjižnico. Pokrovitelji v knjižnici pogosto uporabljajo isti katalog kot doma. V mnogih primerih lahko pokrovitelji prek sistema komunicirajo tudi z računom knjižnice. Čeprav se običajno smatra, da je katalog sam le seznam knjižničnega fonda, ga je bolje razumeti kot primarni način, na katerega uporabniki knjižnice dostopajo do knjižničnih informacij.
Poleg iskanja knjig se isto spletno mesto običajno uporablja za iskanje informacij o uporabniškem knjižničnem računu, prostorih ali celo zahtevanju nakupov. Nekateri sistemi omogočajo uporabnikom, da v sistem dodajo metapodatke, kot so ocene ali ključne besede. Odvisno od knjižnice lahko spletni javni dostopni katalog zagotavlja neposreden dostop do gradiva, kot so zvočne knjige, ki jih je mogoče prenesti z interneta. Malo verjetno je, da bo spletna knjižnica nadomestila fizično lokacijo, na kateri so knjige, a ko bo na spletu na voljo več virov, bo več uporabniške izkušnje knjižnice v spletnem katalogu.
Ko se razvijajo možni načini, na katere lahko uporabniki komunicirajo z bazo podatkov, se razvija tudi oblikovanje spletnih katalogov za javni dostop. Na primer, medtem ko so bili uporabniki nekoč omejeni na iskanja z uporabo metapodatkov, ki so jih posredovali knjižničarji, je zdaj mogoče iskati ali brskati na podlagi odnosov med knjigami. Poleg tega spletni katalog za javni dostop običajno ne obstaja ločeno, uporabniki pa lahko uporabljajo vire zunaj knjižničnega mesta za iskanje knjig in se vrnejo v katalog, ko so pripravljeni na neposredno interakcijo s knjižnico. Ni mogoče predvideti, katere funkcije bodo ponujali prihodnji spletni katalogi, vendar je jasno, da se bo tehnologija, ki obstaja zdaj, še naprej izboljševala in spreminjala.