Spletna literatura se običajno nanaša na neko obliko literature, ki lahko vključuje tako poezijo kot prozo, objavljeno v digitalni obliki na internetu. To lahko vključuje izvirna dela, napisana in objavljena na spletni strani pred kakršno koli fizično objavo v knjižni obliki. Spletno literaturo lahko sestavljajo tudi pisna dela, ki jih je v digitalni obliki posredoval avtor ali založnik, pa tudi starejša dela, ki so del javnega dosega in so dostopna na spletu za bralce.
Obstaja več različnih načinov, na katere je mogoče ustvariti spletno literaturo, čeprav na splošno kaže, da je bilo pisno delo na voljo na spletu v digitalni obliki. Izvirno pisno delo, na primer, lahko ustvari pisatelj z digitalnim založništvom in spletnimi objavami kot predvideno obliko že od samega začetka. Pisec takega dela bi lahko izkoristil različne vidike interneta in digitalnega založništva, vključno z možnostjo uporabe multimedije v tovrstnih publikacijah, da bi bolj dinamično povedal svojo zgodbo. Ta vrsta spletne literature je lahko precej priljubljena in piscu omogoča, da zaobide omejitve in omejitve založniške industrije, da svoje delo objavi na spletu.
Spletno literaturo lahko sestavlja tudi delo, ki je bilo predhodno objavljeno v fizični obliki, običajno kot knjiga, ki je bila pretvorjena v digitalni medij. Ta dela je mogoče skenirati kot digitalne slike na podlagi izvirne knjižne publikacije ali pa jih ustvariti kot digitalne knjige, ki so bile vtipkane ali pretvorjene iz izvirne oblike. Takšna spletna literatura postaja vse bolj priljubljena s širjenjem elektronskih bralnih naprav in prenosnih medijskih predvajalnikov, ki omogočajo lažje branje takšnih digitalnih del stran od računalnika.
Obstajajo tudi dokaj velike baze spletne literature, sestavljene iz pisnih del, ki niso več zajeta z avtorsko zaščito. Ta dela se običajno imenujejo »javna domena« in jih lahko prosto uporabljajo vsi, ki to želijo. Če založnik plača za objavo dela v javni domeni, potem ima založnik avtorske pravice za to določeno publikacijo in je ni mogoče skenirati neposredno v digitalno obliko, ne da bi pri tem kršili te avtorske pravice. Dejansko besedilo dela pa ni zaščiteno z avtorskimi pravicami, zato je mogoče spletne knjižnice literature ustvariti preprosto z reproduciranjem izvirnih besedil, ne da bi pri tem kršili avtorske pravice založnika.