Splenij je del corpus callosum, strukture možganov, ki omogoča komunikacijo med obema možganskima hemisferama. Njegova spodnja stran se povezuje z možgansko strukturo, imenovano forniks, ki je vlaknasta tvorba možganov v obliki loka. Na splošno je splenij nagubana struktura z debelo zaobljeno obliko in je najdebelejši del corpus callosum.
Corpus callosum je pas živčnih vlaken, ki delijo dve hemisferi velikih možganov. Veliki možgani so največji del možganov in pokrivajo večino notranjih struktur možganov. Corpus callosum omogoča komunikacijo dveh hemisfer velikih možganov.
Splenij je zadnji ali zadnji del corpus callosum. Je debel in konveksne oblike ter prekriva del tretjega prekata, imenovan tela choroidea, in srednji možgani, ki je del osrednjega živčnega sistema, ki je povezan s sluhom, nadzorom motorike, vidom, regulacijo telesne temperature in cikel spanja in budnosti. Tela choroidea je tudi del pia mater, ki je plast meningealnega tkiva, ki pokriva možgane.
Možganski ventrikli ali ventrikularni sistem so sistem možganskih prostorov, napolnjenih s tekočino. Tekočina v njih se imenuje cerebrospinalna tekočina in tudi cerebrospinalna tekočina. Skupno so štirje ventrikli: dva stranska prekata, ki se nahajata na obeh straneh možganov, ter tretji in četrti ventrikel.
Tretji ventrikel, ki se nahaja v središču možganov, se povezuje z obema stranskima prekata. Četrti ventrikel je v zadnjem delu možganov in je povezan s hrbtenjačo. Tretji in četrti ventrikel sta povezana s prehodom, imenovanim Silvijev akvadukt ali Silvijev akvadukt, in tudi možganski akvadukt.
Spodnja stran spleniuma se povezuje s forniksom, ki je snop belih vlaken v obliki loka, ki komunicira s hipokampusom. Pred splenijom je srednji del corpus callosum. V sprednjem ali sprednjem delu corpus callosum je del, imenovan genu.
Zgornji del spleniuma je prekrit z velikimi možgani. Na dnu spleniuma, za in pod delom, ki se povezuje s forniksom, se nahaja mali možgani. Ti dve strukturi sta prosti druga od druge. Mali možgani niso pokriti z velikimi možgani in je znano, da igrajo vlogo pri čustvenih in kognitivnih funkcijah ter nadzoru motorja.