Habeas corpus je pravni dokument, ki obravnava zaprtje zapornika. Natančneje, habeas corpus zahteva, da morajo uradniki zapornika obtožiti kaznivega dejanja ali kako drugače dokazati svojo pooblastilo, da zapornika zadržijo v zaporu. Če takšne pooblastila ne morejo izkazati, morajo zapornika izpustiti. Zapis habeas corpus ima težo odredbe višjega sodišča, ki je v nekaterih primerih ustava vpletenega naroda. Zapornik lahko zaprosi za nalog habeas corpus, pogosteje pa vlogo vloži druga oseba, običajno odvetnik, v imenu zapornika.
Zapis habeas corpus je zaščitni ukrep, namenjen preprečevanju zlorabe pooblastil s strani državnih uradnikov. V starih časih so monarhi in lokalni vladarji lahko in so brez opravičila zaprli politične tekmece, kritike njihove politike in celo osebne sovražnike. Žal se takšne zlorabe še vedno dogajajo v državah po vsem svetu. Sklep habeas corpus je namenjen zagotavljanju, da se pravni postopek ne bo izognil, ko je oseba zaprta. V praksi se pogosto uporablja za zagotovitev izpustitve zapornika ali pospešitev sodnega postopka z zahtevo, da policija vloži uradne ovadbe, ki jih je mogoče izpodbijati na sodišču.
Besedna zveza habeas corpus je latinščina za držanje telesa, skrajšana oblika celotnega pravnega izraza, ki zahteva utemeljitev zadrževanja zapornika. Latinska fraza je ostanek iz srednjeveške Evrope, ko so vsi izobraženi ljudje pisali v latinščini; zato se znanstvena, medicinska in pravna terminologija v sodobnem času še vedno piše v latinščini. Zapis habeas corpus je bil zakonska pravica v srednjeveški Angliji in je bil vključen v Magna Carta, dokument iz 13. stoletja, ki je postavil standard za številne kasnejše pravne listine. Zapis habeas corpus je tudi del ustave Združenih držav, ki je posebej omenjen v členu I. Je bistvena pravica v pravnih sistemih mnogih drugih držav po svetu.
Ko je sodba vročena, je država pogosto dolžna opraviti zaslišanje, da ugotovi, ali je bil zapornik upravičeno zaprt. Predstavnik vlade mora na obravnavi dokazati veljavno pravno pristojnost, sicer bo sodišče zahtevalo izpustitev zapornika. V mnogih primerih policija ali sodišča odpravijo potrebo po takšnem zaslišanju tako, da obtožijo ali izpustijo zapornika, včasih celo pred vložitvijo sodbe. Številne države, vključno z ZDA, dovoljujejo prekinitev habeas corpus v primeru vojne, invazije ali drugih nacionalnih kriz.