Specifična vlažnost je eden od načinov merjenja količine vlage ali vodne pare, ki je suspendirana v zraku. V tem primeru se specifična vlažnost nanaša na neposredno razmerje med količino zraka, obremenjenega z vodno paro, in suhim zrakom v vnaprej določeni masi zraka nad vsem. Izmerimo ga tako, da vzamemo količino vodne pare in jo delimo s skupno maso zraka v določeni količini, da dobimo razmerje ali odstotek rezultata, običajno izražen kot grami vodne pare na kilogram zraka.
Specifična vlažnost ostane konstantna ne glede na tlak ali temperaturo, dokler se vlaga ne doda ali zmanjša iz dane mase. Ta se od relativne vlažnosti razlikuje po tem, da se spreminja z nihanji v okolju. Zaradi te dokaj stabilne metode merjenja vlažnosti velja specifična vlažnost kot zelo koristno branje pri napovedovanju vremenskih sprememb v meteorologiji. Kemijski inženirski procesi izračunajo tudi specifično vlažnost, da ugotovijo, kako vpliva na izid kemičnih reakcij. Uporablja se tudi v strojništvu za testiranje stopnje napetosti gradbenih materialov, kot je montažni beton.
Absolutna vlažnost je tesno povezan pojem. Pri absolutni vlažnosti se primerja razmerje med maso vode v skupni prostornini zraka oziroma gramov na kubični meter, pri specifični vlažnosti pa je to masa vode v skupni masi zraka, gramov na kilogram. Glavna razlika med njima je v tem, da se odčitki absolutne vlažnosti spreminjajo s spremembo prostornine in s tem zračnega tlaka določene količine zraka. Izraz absolutna vlažnost je lahko zavajajoč, saj gre za vrednost, ki niha z zračnim tlakom, zato se v britanskih standardih imenuje volumetrična vlažnost.
Vremenske napovedi se pogosto sklicujejo na specifično vlažnost v kontekstu napovedovanja padavin, saj ima vodna para točko nasičenosti v zraku, odvisno od temperature in zračnega tlaka. Če se specifična vlažnost zraka zaradi izhlapevanja vode, ki vstopa v zrak iz tal ali drugih virov, narašča in se temperatura ne spreminja, se približuje tudi točki nasičenosti zraka, kar lahko privede do padavin. V meteorološke izračune so vključeni tudi relativna vlažnost, točka rosišča in drugi dejavniki. Na vse to vplivajo temperaturna nihanja in spremembe zračnega tlaka glede na višino določene regije nad ali pod morsko gladino.