Kaj je sovražni prevzem?

Sovražni prevzem je vrsta korporativnega prevzema, ki se izvede v nasprotju z željami uprave ciljne družbe. Ta edinstvena vrsta prevzema se ne pojavlja niti približno tako pogosto kot prijateljski prevzemi, pri katerih obe podjetji sodelujeta, ker se prevzem dojema kot koristen. Sovražni prevzemi so lahko travmatični za ciljno podjetje, lahko pa so tudi tvegani za drugo stran, saj prevzemno podjetje morda ne bo moglo pridobiti določenih relevantnih informacij o ciljnem podjetju.

Podjetja se kupujejo in prodajajo vsak dan. Obstajata dve vrsti prodajnih pogodb. Pri prvi, združitvi, se dve podjetji združita in združita svoja sredstva, osebje, objekte itd. Po združitvi prvotna podjetja prenehajo obstajati in namesto tega nastane novo podjetje. Pri prevzemu podjetje kupi drugo podjetje. Nabavno podjetje ima v lasti vsa sredstva ciljnega podjetja, vključno s patenti podjetja, blagovnimi znamkami in tako naprej. Prvotno podjetje je lahko v celoti pogoltnjeno ali pa lahko deluje napol neodvisno pod okriljem prevzemne družbe.

Običajno se podjetje, ki želi pridobiti drugo podjetje, obrne na upravni odbor ciljnega podjetja s ponudbo. Člani upravnega odbora ponudbo preučijo in se nato odločijo, da jo sprejmejo ali zavrnejo. Ponudba bo sprejeta, če bo uprava menila, da bo spodbujala dolgoročno blaginjo družbe, in bo zavrnjena, če upravi ne bodo všeč pogoji ali meni, da prevzem ne bi bil koristen. Ko podjetje sledi prevzemu po zavrnitvi s strani uprave, je to sovražni prevzem. Če podjetje v celoti zaobide upravni odbor, se to imenuje tudi sovražni prevzem.

Javna podjetja so v nevarnosti sovražnega prevzema, ker lahko nasprotna podjetja kupijo velike količine svojih delnic, da pridobijo kontrolni delež. V tem primeru podjetju ni treba spoštovati občutkov uprave, ker je že v bistvu lastnik in nadzor podjetja. Sovražni prevzem lahko vključuje tudi taktike, kot je poskus posladkanja dogovora za posamezne člane upravnega odbora, da se ti strinjajo.

Prevzemno podjetje tvega s poskusom sovražnega prevzema. Ker ciljno podjetje ne sodeluje, se lahko prevzemno podjetje nehote zadolži ali resne težave, saj nima dostopa do vseh informacij o podjetju. Številna podjetja imajo tudi težave pri pridobivanju financiranja za sovražne prevzeme, saj nekatere banke v teh situacijah neradi posojajo.

SmartAsset.