Soseska gospoda Rogersa je ena najbolj priljubljenih otroških televizijskih oddaj v zgodovini. Program, ki ga je skoraj 40 let vodil Fred Rogers, se je iz majhne lokalne oddaje s proračunom samo 30 dolarjev (USD) na epizodo razvil v mednarodno združeni program. Soseska gospoda Rogerja je všeč generacijam gledalcev, ki se z veseljem spominjajo pesmi, zgodb in likov, ki so naselili prijazno sosesko.
Program se je prvotno začel predvajati leta 1962 kot 16-minutna redna oddaja. Leta 1969 se je program, zahvaljujoč donacijam in podpori javnega oddajanja, razširil na tridesetminutni format, ki ga je ohranil do konca svojega predvajanja. Predstava je vključevala dve veliki postavitvi, hišo gospoda Rogersa in fantastično Neighbourhood of Make-Believe. Občasno je gospod Rogers odpotoval tudi na druge lokacije za posebne segmente, kot so pekarne in tovarne.
Fred Rogers, gostitelj, je bil skladatelj in minister s strastjo do izobraževanja v zgodnjem otroštvu. Rogers je v občasnih izjavah o oddaji poudaril pomen pozitivnega in konstruktivnega pogovora o čustvih z otroki. Ukvarjal se je s številnimi vprašanji, s katerimi bi se soočili otroci, od stresa ob striženju ali pretepanju s sorojenci do negotovosti, ki lahko sledi večji travmi, kot je smrt ljubljene osebe ali ločitev.
Oblika soseske gospoda Rogersa je bila preprosta in jasno zastavljena. Vsaka oddaja bi se začela tako, da je gospod Rogers vstopil v njegovo hišo, se preoblekel iz jakne in lepih čevljev v jopico in športne copate, medtem ko je zapel tematsko pesem oddaje, “Won’t You Be My Neighbor?” Namesto da bi se zanašal na bleščeče eksponate, bi imel gospod Rogers običajen dan, obiskoval bi ga prijatelji ali predvajal video o nečem novem, medtem ko bi se s svojim občinstvom pogovarjal o določeni temi dneva. Večina epizod je vsebovala obisk soseščine Make Believe, namišljenega kraljestva, ki ga naseljujejo lutkovni in človeški liki, katerih dejavnosti so pogosto ponazarjale temo dneva. Na koncu vsake oddaje se je gospod Rogers spet preoblekel v svoja običajna oblačila in odšel, pri čemer je svoje gledalce vedno spominjal, da so posebni in da so mu všeč takšni, kot so.
Kljub preprostosti predstave je Fred Rogers v soseščino gospoda Rogersa vključil veliko inovacij. S svojo glasbeno izobrazbo je pisal in ustvarjal opere, ki bi trajale več epizod, z liki iz Neighbourhood of Make Believe. V teku serije je nastalih in izvedenih 13 avtorskih muzikalov. Poleg tega je Rogers v oddaji izvedel večino lutkovne in glasovne igre ter gledalce seznanil s stalnim tokom nadarjenih in nenavadnih prijateljev.
Soseska gospoda Rogersa je leta 2001 končala svoje obsežno prvotno predvajanje zaradi upokojitve Freda Rogersa s televizije. Zadnji program, ki je bil na sporedu 31. avgusta 2001, ni bil niti bleščeč niti nenavaden, saj je bil zaključek serije o umetnosti. Po skoraj 40 letih programiranja se je gospod Rogers preprosto preoblekel iz jopice in se zadnjič odpravil skozi vrata ter na tej poti spremenil in polepšal življenja milijonov otrok in odraslih.