Sonata, iz italijanske besede, ki pomeni “zvoniti”, je ime za instrumentalno zvrst, ki ima običajno več stavkov in jo izvaja solist ali komorna zasedba. Če se uporablja več instrumentov, je eden pogosto instrument s klaviaturami. Izraz je tudi splošno ime za obliko, ki je postala podlaga za organizacijo prvega stavka tega žanra, včasih imenovano »sonatna oblika« ali »oblika prvega stavka«.
Žanr je opažen iz 1200-ih, njegova zgodnja uporaba pa vključuje skrivnostne igre in elizabetinske igre ter fanfare. Sonata za inštrumente je bila v nasprotju s kantato, za glasove.
V obdobju baroka sta pridobila na pomenu dva pogosta tipa. Sonata da camera, “komorna sonata”, običajno delo iz treh do štirih stavkov, je bila napisana za enega ali več melodičnih inštrumentov in continuo. Mnoge od teh skladb so bile oblikovane kot plesna glasba, priljubljene pa so bile v Avstriji in Nemčiji, pa tudi v Italiji, kjer so se uveljavile sonate Arcangela Corellija za violino in čembalo.
Druga vrsta baročne dobe, sonata da chiesa ali »cerkvena sonata«, popularno v štirih stavkih, je postala običajna med mašo in večerjo. Corelli je pisal tudi tovrstne sonate. V 18. stoletju sta bili obe vrsti na splošno zamenjani kot gibi v večjih delih in sta dobili druga imena, ko sta jih uporabili za plesno glasbo.
V 18. in v začetku 19. stoletja je postala pomembna oblika prvega stavka. Pojavila se je težnja, da so sonate napisane kot tristavno delo za klavir ali klavir in violino, s prvim stavkom v sonatni obliki. Josef Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig van Beethoven so vsi znani po svojih sonatah.
Oblika, ki se je uporabljala v klasični dobi, je imela številne različice, vendar jo lahko na splošno označimo kot tri dele. Začne se z razstavo, v kateri sta uvedeni dve nasprotujoči si temi, preide na razvojni del, katerega namen je razširiti to gradivo, in zaključi s rekapitulacijo, v kateri se razstavno gradivo ponovno sliši.
Znani kosi vključujejo:
Kreutzerjeva sonata — violinska sonata št. 9 v a-duru Ludwiga van Beethovna
Mesečeva sonata — Sonata za klavir op. 27 št. 2 Ludwiga van Beethovna
Sonata facile — Sonata za klavir št. 16 v C-duru, K. 545 Wolfganga Amadeusa Mozarta
Sonata za klavir št. 11 v A-duru, K. 331, Wolfganga Amadeusa Mozarta
Druga znana dela so sonate za čembalo Domenica Scarlattija, sonate in partite Johanna Sebastiana Bacha za solo violino ter za flavto in continuo ter dela Johannesa Brahmsa, Frédérica Chopina, Franza Liszta, Felixa Mendelssohmaneva, Sergeina Rafana, Sergeina Pro, Alexandera Sergeina Pro. in Dmitrija Šostakoviča.