V človeški biokemiji je somatostatin hormon, ki povzroča zaviranje ali zmanjšanje proizvodnje številnih drugih hormonov. Drugo ime za somatostatin je hormon, ki zavira rastni hormon (GHIH), saj so raziskave, ko so ga sprva odkrili, pokazale, da GHIH zavira proizvodnjo človeškega rastnega hormona. Nadaljnje raziskave so pokazale, da GHIH zavira tudi izločanje številnih drugih hormonov v telesu.
Hormon somatostatin so prvič odkrili v hipotalamusu, majhnem delu možganov v obliki mandlja, ki se nahaja v bližini možganskega debla na vrhu hrbtenjače. Ta hormon ima ključno vlogo pri nadzoru in uravnavanju rasti in delitve celic. Človeški rastni hormon je glavni hormon, ki spodbuja celično proliferacijo in rast, ta hormon pa je treba regulirati tako, da je rast nadzorovana.
Če so ravni človeškega rastnega hormona v obtoku v možganih in krvi previsoke, to zaznajo posebne celice, imenovane nevroni somatostatina. Ti nevroni nato sprožijo ustvarjanje več GHIH v možganih. To nato upočasni izločanje človeškega rastnega hormona.
Izločanje somatostatina je pomembno tudi za nadzor človeškega prebavnega sistema. Izločajo ga celice v želodcu, črevesju in trebušni slinavki. To pomaga pri nadzoru hitrosti prebave, saj zagotavlja, da količina prebavnih hormonov ni pretirana. Ti prebavni hormoni vključujejo snovi, kot so gastrin, sekretin, enteroglukagon in vazoaktivni črevesni peptid, ki so vse pomembne kemikalije v človeškem prebavnem sistemu. Poleg tega GHIH pomaga zmanjšati pretok krvi v črevesje in zmanjšati mišične kontrakcije želodca.
Somatostatin deluje na biokemični ravni, tako kot mnogi drugi človeški hormoni, tako da vpliva na komunikacijo posameznih celic. Obstaja pet različnih vrst somatostatinskih receptorjev, ki se lahko pojavijo na površini celice. Receptor je beljakovina, ki je vgrajena v membransko površino celice. Molekule hormonov se vežejo na te receptorje in nato aktivirajo specifične biokemične funkcije znotraj celice.
Obstajata dve različni obliki naravnih molekul somatostatina, ki se lahko izločata v človeškem telesu. Ena od teh je sestavljena iz 14 aminokislin, druga pa iz 28 aminokislin. Poleg teh naravnih variacij se lahko ta hormon proizvaja sintetično in uporablja pri zdravljenju različnih bolezni, kot sta gastroenteritis in pankreatitis.