Solzna kost je ena od 22 kosti lobanje in je pravzaprav najmanjša od teh kosti. Nahaja se v orbiti ali očesni vtičnici in je ravna, štirikotna kost, ki se nahaja na strani vtičnice, ki je najbližja nosu. Njegove meje so v stiku s štirimi drugimi kostmi lobanje: etmoidno in čelno kostjo lobanje ter čeljustno in spodnjo nosno školjko obraza. Na površini solzne kosti, ki je obrnjena navzven od nosu, ležita dve strukturi, pomembni za delovanje očesa. To sta solzna vrečka, ki zbira odvečne solze, ki so jih solzni kanalčki odstranili iz očesa, in nazolakrimalni kanali, ki prenašajo solze iz solzne vrečke v nosno jamo, votlino neposredno za nosom.
Od lobanjskih kosti jih lahko osem štejemo za del lobanje ali zaokroženega dela lobanje, v katerem so možgani, preostalih 14 pa na obrazu. Te kosti oblikujejo in podpirajo čeljust, zgornjo ustnico, lica, nos in očesno votlino. Veliko votlino, ki je orbita, tvori več sosednjih kosti, med njimi solzna kost. Za tvorbo te vtičnice se sekajo tudi sfenoidna, etmoidna, maksila, zigomatska, čelna in palatinska kost.
Solzna kost se ujema z notranjim kotom očesa, ob strani nosnega mostu. Na sprednji strani te kosti je maksila, kost na licu, ki se čuti neposredno pod očesno votlino. Dolga sprednja ali sprednja meja solzne kosti se členi s površino na maksili, znano kot čelni proces.
Ob robu kosti, ki je najgloblje v očesni votlini, je etmoidna kost lobanje. Ozek zgornji rob solzne kosti je poravnan s čelno kostjo, veliko lobanjsko kostjo, ki tvori čelo. Spodaj se podobno ozka spodnja meja sreča s spodnjo nosno školjko, kodrasto projekcijo kosti, ki je dobila ime po podobnosti z školjko, ki se nahaja v notranjosti nosne votline za nosom.
Ta štiristranska kost, dolga od zgoraj navzdol in ozka od strani do strani, deluje kot strukturna podpora za solzno žlezo, ki je sestavljena iz solznih kanalčkov, solzne vrečke in nazolakrimalnih kanalov. Kanalikuli se nahajajo tik stransko od solzne kosti in prenašajo solze stran od zrkla v solzno vrečko, strukturo, ki se nahaja le na vrhu solzne kosti. Solzna vrečka, ki se nahaja na zgornjem koncu nazolakrimalnih kanalov, deluje kot bazen, v katerem se solze zbirajo, preden se izlijejo v nazolakrimalne kanale, ki sledijo dolžini solzne kosti navzdol in nato odlagajo solze v nosno votlino.