Šola za sirote je izobraževalni objekt, ki nudi izobraževanje in podporo sirotam, ki morda nimajo družinske podpore in pomoči za plačilo šolanja. Nekatere ustanove delujejo kot javne dobrodelne ustanove z državnimi sredstvi, druge pa so zasebne. Zasebne šole sirote se zanašajo na podporo nevladnih organizacij (NVO) in donacije državljanov. Takšne šole običajno od študentov zahtevajo, da dokončajo postopek prijave, standardi za sprejem pa se lahko razlikujejo.
V šoli za sirote imajo učenci dostop do izobraževanja, ki jim bo zagotovilo spretnosti, ki jih potrebujejo za nadaljevanje kariere. Sirote so lahko v ekonomsko prikrajšanem položaju in je bolj verjetno, da bodo živeli v revščini. Ustvarjanje izobraževalnih ustanov, ki se osredotočajo na sirote in njihove potrebe, lahko zmanjša možnosti, da bodo pozneje v življenju potrebovali javno pomoč. Učenci lahko kasneje v življenju celo postanejo učitelji na takšnih šolah, pri čemer izobraževanje, ki ga nudijo, uporabijo kot gradnik za uspeh.
Številne šole za sirote zagotavljajo stanovanje ali delo v sodelovanju z organizacijo, ki domuje sirote. Otroci brez staršev so v nekaterih regijah bolj verjetno brezdomci ali pa se lahko zanesejo na dobrodelnost družinskih članov, ki si morda ne morejo privoščiti podpore. Stanovanje običajno prihaja s hrano, kar je pomembno za boj proti podhranjenosti med sirotami.
Učenci v tipični šoli za sirote lahko prek šole dostopajo do zdravstvene oskrbe in druge podpore. Če šola nima dostopa do naprednih zdravstvenih ustanov, so lahko učenci, ki potrebujejo posebno nego, upravičeni do zasebnih štipendij in pomoči. Ti študenti lahko potujejo v bolnišnico, ki bo zadovoljila njihove potrebe po postopkih, kot so oskrba pri HIV/aidsu, popravilo razcepljenih ustnic in neba ter druge vrste zdravstvene oskrbe. Šola lahko nudi tudi stalno podporo, da zagotovi, da se učenci držijo režimov zdravljenja.
Cilj šole sirote je lahko pripraviti učence na namestitev v nove družine. V drugih primerih ostanejo v šoli do polnoletnosti. Šole z učenci, ki so upravičeni do rejništva in posvojitve, lahko občasno organizirajo javne dogodke, da bi javnosti omogočili, da se srečajo z otroki. Drugi zagotavljajo stanovanje in oskrbo v imenu družinskih članov, ki ne morejo sprejeti sirote, a vseeno želijo, da bi jih lahko obiskali in igrali vlogo v njihovem življenju. Te ustanove imajo morda dneve družinskih obiskov, da bi dijakom v šoli za sirote dali priložnost, da vidijo svoje sorodnike.