Sokratova metoda je eden najstarejših in najmočnejših pristopov k poučevanju in razvoju sposobnosti kritičnega mišljenja. Z odstranitvijo pretvarjanja gotovosti želi metoda spodbuditi globlje razumevanje katere koli teme. V bistvu morate dvomiti o vsem; ne pustite nedotaknjene nobene možnosti.
Sokratova metoda je dobila ime po Sokratu, filozofu, ki je živel v Atenah okoli 470 pr. zapletenosti. Med svojimi pogovori se je Sokrat postavil v položaj študenta, s čimer je svoje anketirance prisilil v vlogo učitelja. Ker pa so mnogi verjeli, da Sokrat bolje razume obravnavane teme, je njegova zamenjava vlog postala znana kot Sokratova ironija.
Medtem ko se lahko Sokratova metoda učinkovito uporablja pri usmerjanju drugih k boljšemu razumevanju uveljavljenih predmetov, kot je matematika, se zelo pogosto uporablja za spodbujanje pozitivne rasti kakovosti človeškega diskurza. To pomeni, da želi metoda odpraviti vse pojme popolnega razumevanja katere koli teme, da bi odstranili ovire, ki obdajajo višjo raven znanja. Sokrat je rekel, da je edino, kar ve, to, da ne ve ničesar.
Sokratova metoda priznava, da je vera v karkoli brez dvoma lahko nevarna in da nas oklepanje tega, za kar smo mislili, da vemo, lahko ujame, preprečuje, da bi zares kaj vedeli. S priznavanjem teh osnovnih načel metoda odpira prostor za dialog, ki želi odkriti pravi pomen. Ko pa odstranimo vse vnaprejšnje predstave, se lahko ljudje počutijo prestrašene, obrambne ali tesnobne; čustva, ki lahko enakopraven dialog spremenijo v prepir, ena stran proti drugi.
V Sokratovi metodi ima spraševalec podrejeno vlogo, vlogo iskanja znanja. To je zelo pomembno, saj pusti, da obramba pade, in zagotavlja raven udobja, ki spraševalcu in anketirancu omogoča, da govorita svobodno in odkrito. Metoda temelji na pristni skromnosti spraševalca. Odnos ponižnosti in skupni cilji preprečujejo, da bi spraševalec in sogovornik postala nasprotnika.
Sokratova metoda se začne tako, da spraševalec anketirancu zastavi vprašanje, kot je “Kaj je lepota?” Ko respondent odgovori, spraševalec vpraša respondentu vrsto namenskih vprašanj, ki ga vodijo k temu, da odgovori z odgovorom, ki dokazuje, da je njihov prvotni odgovor na »Kaj je lepota« napačen. Ko se anketirani zave, da je njihov prvotni odgovor neveljaven, spraševalec znova vpraša: “Kaj je lepota?” Odstranitev zaupanja anketiranca, da ima jasno razumevanje lepote, ga pripravi na kritično razmišljanje.
Pravi namen Sokratove metode ni definirati lepoto, pravičnost ali katero koli drugo zapleteno temo, temveč izboljšati ljudi s povečanjem njihovega razumevanja. Metoda uporablja vaše besede, da vas prepriča, da veste manj, kot ste sprva mislili. Ko ste manj prepričani, ste prisiljeni odpreti svoj um različnim možnostim, o katerih niste razmišljali.
Odgovarjanje na vprašanja, ki vas vodijo do odkritja odgovora ali novega načina razmišljanja, vam daje nagrajujoč občutek učinkovitosti, ki lahko izboljša tudi vaše samozavest. Namesto, da vam samo povedo, kako ali kaj naj razmišljate, vam Sokratova metoda omogoča, da razmišljate sami. Ta edinstvena sposobnost iskanja lastne poti je razveseljiva in izpolnjujoča; kar je najpomembneje, da je trajen.