Kaj je sodni postopek glede odgovornosti za izdelke?

Kadar je bil potrošnik oškodovan zaradi izdelka, ima pogosto pravno pomoč prek sodnega postopka glede odgovornosti za izdelek. Pristojnosti se razlikujejo glede na to, kakšno je dokazno breme tožnika v sodnem postopku glede odgovornosti za izdelke. V Združenih državah mora tožnik dokazati malomarnost proizvajalca, oblikovalca, distributerja ali trgovca na drobno. V Evropi mora tožnik dokazati le, da je bil izdelek vzrok za njegove poškodbe, saj je odgovornost za izdelek v večini Evrope škodo s strogo odgovornostjo. Sodni spor glede odgovornosti za izdelek običajno zahteva eno od treh stvari – pomanjkljiv dizajn, napako pri izdelavi izdelka ali neopozorilo.

Kadar je inherentna zasnova izdelka pomanjkljiva, se lahko oškodovani potrošnik vplete v tožbo zaradi odgovornosti za izdelek, da bi prejel odškodnino za svoje poškodbe. Dizajnerska napaka je napaka, ki je prisotna v vseh izdelanih izdelkih, ker je napaka v sami zasnovi. Napaka pri načrtovanju se včasih imenuje namerna napaka, ne zato, ker je bila namerno pomanjkljiva, temveč zato, ker je bila napaka del namernega načrtovanja. Zavorna ploščica, ki se stopi, ko vozilo doseže določeno hitrost, je primer konstrukcijske napake.

Za razliko od napake pri načrtovanju se napaka v proizvodnji pojavi le pri majhni večini izdelka. V sodnih sporih glede odgovornosti za izdelke na podlagi proizvodne napake je napako povzročilo nekaj v samem proizvodnem procesu. Napake v proizvodnji se pogosto imenujejo nenamerne napake, saj če bi bil izdelek izdelan v skladu z zasnovo, ne bi bilo napake in s tem tudi poškodb. Če uporabimo primer zavornih ploščic, če stroj, ki brusi zavorne ploščice med proizvodnjo, ni bil pravilno kalibriran, ko so bile nekatere ploščice izdelane, zaradi česar ne delujejo pravilno, bi bila to proizvodna napaka.

Drugo področje sodnih postopkov glede odgovornosti za izdelke vključuje poškodbe, ki temeljijo na neupoštevanju opozoril. Nekateri izdelki so nevarni ne glede na prizadevanja oblikovalcev ali proizvajalcev, da bi jih naredili varne. Čistilna sredstva na primer pogosto vsebujejo škodljive kemikalije, ki so potrebne, da izdelek doseže predvideni namen izdelka; vendar so lahko ob vdihavanju ali nepravilni uporabi izjemno škodljivi. Zato morajo izdelki, ki so sami po sebi nevarni, vsebovati ustrezna opozorila, da se potrošnik zaveda nevarnosti. Če izdelek ni zagotovil ustreznega opozorila in je potrošnik zaradi tega poškodovan, ima lahko potrošnik podlago za tožbo zaradi odgovornosti za izdelek.