Ko je zoper nekoga izrečena sodna odločba in je ta oseba ne more plačati, ker nima premoženja ali nima, se ta oseba šteje za dokaz sodbe. Dokler bo položaj te osebe enak, upniki ne bodo mogli izterjati dolga. Takoj, ko pride do sprememb v položaju dolžnika, lahko upniki ukrepajo. Obstajajo številne okoliščine, zaradi katerih se lahko nekdo obravnava kot dokaz za sodbo.
Biti dokaz sodbe ni obramba; upniki lahko nekoga privedejo na sodišče, tudi če ima ta minimalno možnost, da bi lahko plačal sodbo. Prav tako lahko nekdo vloži civilno tožbo proti nekomu, ki verjetno ne bi mogel plačati sodbe. Namesto tega se po izdaji sodbe ugotovi, da je upnik ne more plačati. Upniki imajo lahko dohodke in premoženje, ki se štejejo za zaščitene, ker so minimalni, ali pa je dohodek lahko zaščiten z zakonodajo o plačah. Prejemki od socialnih služb so na primer zaščiteni dohodki in jih upniki ne morejo prevzeti.
Ko upniki zmagajo na sodbi in je ne morejo izterjati, je malo verjetno, da bodo v zadevi obupali. Dolžnika bodo spremljali glede znakov, da se položaj dolžnika spreminja, da bi zasegli morebitno pridobljeno plačo ali premoženje. Na primer, če se nekdo šteje, da je sodni dokaz zaradi brezposelnosti in ta oseba dobi službo, lahko upnik obremenjuje plačo te osebe, dokler sodba ni izterjena.
Upniki lahko zahtevajo poplačilo sodbe tudi na drug način. Od podpisnika posojila bi se na primer pričakovalo, da plača posojilo, če je prvotni podpisnik potrdil sodbo in izterjave ni bilo mogoče izvesti. Nekdo, ki je vpleten v civilno tožbo, bi lahko preveril, ali bi lahko drugo osebo ali subjekt štel za odgovornega, in pripravi drugo tožbo, da bi pridobil sodbo. Na primer, če je nekdo udeležen v prometni nesreči in je drugi voznik dokaz za sodbo, lahko ta oseba toži Oddelek za javna dela z argumentom, da cesta ni bila varna in je to prispevalo k nesreči.
Ljudje se včasih spodbujajo, da se na zahteve upnikov odzovejo s trditvami, da so sodni dokaz, ali da prezrejo terjatve, če menijo, da so dokaz za sodbo. To ni priporočljivo. Upniki so vsekakor lahko seznanjeni s težkimi finančnimi okoliščinami, zaradi katerih je izterjava sodbe malo verjetna, vendar se kljub temu lahko odločijo, da bodo dolžnika tožili pred sodiščem; šele po sojenju bo sodišče ugotovilo, da je upnik sodni dokaz.