Sodišče Združenih držav za mednarodno trgovino je zvezno sodišče ZDA, ki obravnava civilne zadeve v zvezi s carinskim in mednarodnim trgovinskim pravom. Je forum za stranke, vpletene v mednarodno trgovino, za reševanje vprašanj, zlasti tistih, povezanih z uvozom v ZDA. Sodišče sestavlja devet zveznih sodnikov, ki jih dosmrtno imenuje predsednik po nasvetu in soglasju senata. Sodišče ima sedež na trgu Foley v New Yorku, čeprav lahko obravnava zadeve kjer koli v državi.
Leta 1980 je kongres sprejel zakon o carinskih sodiščih, s katerim je bilo ustanovljeno ameriško sodišče za mednarodno trgovino. Nadomestilo je carinsko sodišče Združenih držav, ki je imelo omejena pooblastila in pristojnost. Novo sodišče je dobilo državno pristojnost, kar pomeni, da lahko odloča o zadevah, ki nastanejo kjer koli v državi. Prav tako je pooblaščen za zaslišanja v drugih državah.
Ameriško sodišče za mednarodno trgovino je zvezno sodišče, ki je pooblaščeno v skladu s členom III Ustave. Druga sodišča v skladu s členom III so vrhovno sodišče, zvezna pritožbena sodišča in zvezna okrožna sodišča. Za razliko od večine teh sodišč je Sodišče za mednarodno trgovino omejeno s svojo stvarno pristojnostjo, kar pomeni, da ima pooblastila le za obravnavanje primerov, povezanih z mednarodno trgovino.
Poleg sojenja civilnih zadev med zasebnimi strankami je Sodišče za mednarodno trgovino pooblaščeno, da odloča o vseh civilnih zadevah v zvezi z mednarodno trgovino, ki so vložene proti ZDA ali njihovim agencijam. Prav tako lahko odloča o določenih trgovinskih vprašanjih, ki jih ZDA sprožijo proti tujim državam ali podjetjem.
Zadeve pred ameriškim sodiščem za mednarodno trgovino običajno obravnava en sodnik. V nekaterih pomembnih primerih, vključno s primeri, ki odločajo o zakonitosti aktov Kongresa, se lahko imenuje senat treh sodnikov. Pritožbe zoper sodišče se vložijo pri ameriškem prizivnem sodišču za zvezno okrožje. Kot pri vseh zveznih primerih je vrhovno sodišče ZDA končno pritožbeno sodišče.
Številne zadeve pred ameriškim sodiščem za mednarodno trgovino so povezane z odločitvami vladnih agencij o mednarodnih trgovinskih zadevah. Podjetje lahko na primer vloži tožbo proti Komisiji za mednarodno trgovino Združenih držav Amerike, organu, ki preiskuje trgovinske prakse, če meni, da je komisija odločila nepošteno. Zadeve na sodišču vlagajo tudi narodi, sindikati, zagovorniki potrošnikov in posamezniki.