Razsodba je pravni izraz, ki označuje, da je porota sprejela odločitev v sodni zadevi. Kot beseda ima »razsodba« koren v latinski besedi verdictum, kar pomeni »povedati resnico«. Zahteve za izdajo veljavne sodbe se razlikujejo glede na pristojnost. V nekaterih krajih mora biti žirija pri odločitvi soglasna, na drugih področjih pa mora preprosto doseči večino glasov.
Večina porot je prepuščena posvetovanju med rednimi sodnimi urami. Če do konca seje ne morejo sprejeti odločitve, se sodišče preloži in obravnava se nadaljuje naslednji sodni dan. Občasno pa žirije odločajo o preteklih sejah. Če je odločitev sprejeta, ko sodišče ni seje, se izid zapečati v ovojnico, ki se naslednji dan odpre pred sodiščem.
Ena najbolj znanih vrst sodbe je tista, izrečena v kazenskem postopku. Porota v kazenskih zadevah izda sodbo “kriv” ali “ni kriv”, ki jo včasih naglas prebere delovodja, znan tudi kot glavni porotnik. V nekaterih kazenskih sodnih zadevah, in sicer tistih v Angliji, porote ne bo treba izdati uradne odločitve. Namesto tega bo sodišču predstavila gola dejstva, končno odločitev pa bo prepustila sodniku.
Pri dodeljevanju finančnih poravnav nekatere žirije izdajo tako imenovano količnik, kar se zgodi, ko žirija ne more sprejeti soglasne odločitve. Za rešitev težave bo vsak sodnik zapisal znesek, za katerega meni, da je primeren za dodelitev. Ko se znesek vsakega člana porote sešteje, se izračuna povprečje in ta znesek se izroči sodišču. Čeprav se ta postopek včasih neuradno uporablja v sodnih zadevah, je nezakonit in je mogoče razglasiti napačno sojenje, če se ugotovi porota.
Druga vrsta odločitve, ki lahko povzroči napačno sojenje v primeru finančne poravnave, je kompromisna sodba. V primeru, da se žirija ne more odločiti, vodja vzame najvišji in najnižji predlagani znesek ter razdeli razliko, kar postane uradna nagrada. Zaradi pomanjkanja racionalnega premisleka in možnosti, da bi bili krivični do ene stranke, je to razlog za nepravilno ravnanje porote.
Včasih se beseda sodba uporablja tudi, ko mrliški pregledovalec razglasi svoje ugotovitve po nenadni smrti. V teh primerih so sodbe mrliškega oglednika njegove odločitve o vzrokih smrti, kot so samomor, smrt po nesreči, nezakonita smrt ali naravna smrt. Ta odločitev je formalna in je lahko še posebej pomembna za izid civilnih sodnih zadev ali zavarovalniških poizvedb.