Socket P je vtičnica centralne procesne enote (CPU), ki jo je polprevodniško podjetje Intel Corporation predstavilo 9. maja 2007 za nekatere svoje mobilne procesorje. To so CPE, ki jih Intel oblikuje posebej za uporabo na prenosnih ali prenosnih računalnikih (PC). Intel ga je označil za naslednika Socket M. Glavna funkcija Socket P, tako kot drugih procesorskih vtičnic, je, da služi kot mesto na matični plošči računalnika, kamor ga je mogoče priključiti za stabilnost in prenos podatkov.
Vsaka vtičnica P ima 478 lukenj za zatiče, ki jih uporablja za namestitev zatičev CPE. Intel razporedi te luknje za zatiče v urejene vrste ob straneh kvadratne strukture vtičnice. Ta ureditev je znana kot pin grid array (PGA). Predhodnik Socket P, Socket M, ima tudi 478 lukenj za zatiče, tako da je prvi prav tako pripadel Micro FCPGA-478, drugi pa mPGA478MT za nadaljnjo diferenciacijo.
Natančneje, Socket P uporablja različico PGA, imenovano flip-chip pin grid grid array (FCPGA), ki vključuje hrbtno stran matrice CPE – rezino polprevodniškega materiala, ki vsebuje njegova jedra ali procesne enote – obrnjeno navzgor. FCPGA zasnova vtičnice P uporabnikom omogoča, da na matrico namestijo hladilnik, kar zmanjša toploto procesorja in posledično poveča njegovo energijsko učinkovitost. Gre za oblikovni faktor, ki ga je Intel predstavil s prvencem Socket 370 leta 1999 za nekatere svoje nizkocenovne računalniške čipe Celeron in takrat vodilne Pentium III.
Intel uporablja predvsem Socket P za procesorje znamke Intel Core 2, ki se je pojavila leta 2006, da bi nadomestila Pentium kot prvovrstno družino računalniških čipov podjetja. Natančneje, vtičnica je združljiva s serijami T5xx0, T6xx0, T7xx0, T8x00 in T9xx0 serije Core 2 Duo Mobile—Core 2 prenosni računalnik z dvema jedroma—in Q9x00 serije Core 2 Quad Mobile—Core 2 prenosni računalnik čipi s štirimi jedri. Pentium, ki je bil do zdaj znižan na status srednjega cenovnega razreda, in Mobile Celeron pa nista bila izpuščena. Intel je razširil združljivost z dvojedrnimi procesorji Pentium T23x0, T2410, T3x00, T4x00, pa tudi z vsemi procesorji Celeron M. Prilagojene hitrosti prenosa podatkov so 400, 533, 667, 800 in 1,066 megahercev (MHz) ali milijon prenosov na sekundo (MT/s).
Socket M je združljiv tudi z nekaterimi člani družine Intel Core 2 Duo, zlasti s serijami T5xx0 in T7xx0. Poleg tega lahko uporabniki fizično namestijo vtičnico P ali vtičnico M v vtičnico 479, ki je bila pred obema v letu 2003. Nobena vtičnica pa nima skupne električne združljivosti z vtičnico 479.