Socket 462, znan tudi kot Socket A, je vtičnica centralne procesne enote (CPU) ali procesorska vtičnica, ki je proizvajalec polprevodnikov Advanced Micro Devices (AMD) zasnovan predvsem za drugo in tretjo generacijo proizvodnje svoje takrat vodilne blagovne znamke čipi za osebni računalnik (PC), imenovani Athlon. Številka 462 pomeni število lukenj za zatiče, na katere so pritrjeni zatiči CPE. S svojo uvedbo leta 2000 je Socket 462 sledil poti prejšnjih vtičnic CPU pri mehansko in električno povezovanju procesorjev z matično ploščo.
Luknje na vtičnici 462 so razporejene v urejenih vrstah, ki pokrivajo kvadratno oblikovano komponento, razporeditev, ki je znana kot pin grid array (PGA). Na voljo sta dve vrsti PGA: keramični pin grid array (CPGA), kar pomeni, da je vtičnica izdelana iz keramike; in organski pin grid array (OPGA), ki označuje njegovo proizvodnjo organske plastike. Fizične dimenzije Socket 462 obsegajo širino 2.6 palca (6.55 centimetra) in dolžino 2.2 palca (5.59 centimetra). Intel običajno uporablja ničelno silo vstavljanja (ZIP) za to vtičnico, da odpravi odvisnost od sile pri vklopu ali odstranitvi CPE. To je uporabno za preprečevanje morebitnih poškodb procesorja.
Računalniški čip, ki je nameščen na Socket 462, mora imeti hitrost prenosa podatkov 200, 266, 333 ali 400 megahercev (MHz). To pomeni, da mora biti čip sposoben izvesti 200, 266, 333 oziroma 400 milijonov prenosov na sekundo (MT/s). Sama vtičnica uporablja območje delovne napetosti od 1 do 2.05 voltov (V).
AMD je v prvi vrsti izdelal Socket 462 za Athlonovo drugo in tretjo generacijo produkcij s kodnim imenom Thunderbird oziroma XP/MP. Pojavili so se v letih 2000 in 2001. AMD ga je uporabil tudi za Duron, ki je bil takrat njegova nizkocenovna znamka CPU in se je pojavil istega leta kot Thunderbird Athlon. Ko je podjetje leta 2004 zamenjalo Duron s Sempronom, je začelo uporabljati nove čipe tudi na vtičnici. Peta znamka, združljiva z Socket 462, je Geode NX, čip, ki združuje značilnosti računalniškega sistema in ga je nekoč proizvajal National Semiconductor.
Leta 2003, ko je AMD prevzel proizvodne pravice za Geode NX od National Semiconductor, je podjetje predstavilo Socket 754 kot vtičnico za Athlon 64, ki je bil neposredni naslednik Athlona XP. S to vtičnico je AMD povečal število lukenj za zatiče za skoraj 70 odstotkov. Naslednje leto se je z istim namenom pojavil Socket 939, ki je več kot podvojil luknje za zatiče v Socket 462. Prihod teh komponent je pomenil konec prevlade Socket 462, čeprav je ohranil svojo uporabo za čipe Geode NX.