Socionomika je študij družbenega razpoloženja in posledičnih družbenih dejanj. Teorije so bile uporabljene za analizo valov družbenega razpoloženja in napovedovanje sprememb na področjih, kot so gospodarstvo, politične preference, finančni trgi, moda in pop kultura. Socionomika predvideva smer družbenega razpoloženja in njegove učinke, ne napoveduje pa dejanj določenih posameznikov ali nastopa določenih dogodkov. Na primer, napoveduje, ali bo trg bikovski ali medvedji, vendar ne napoveduje, ali bo določen vlagatelj kupil ali prodal določeno delnico.
Družbeno razpoloženje se nenehno spreminja iz pozitivnega v negativno in spet nazaj v pozitivno. Pozitivno družbeno razpoloženje ima za posledico pozitivne družbene dogodke, kot so bikovi trgi, ponovne volitve vladnih uradnikov, mir in kratka krila. Nasprotno pa negativno družbeno razpoloženje vodi v medvedje trge, padec veljavnih politikov, konflikte ter daljša krila in hlače.
Za razliko od področij, kjer se strokovnjaki osredotočajo na učinke dejanj, socionomika preučuje vzroke za incidente in ustvarja orodja za njihovo predvidevanje. Kot take so socionomske teorije pogosto v nasprotju s tradicionalnimi pogledi. Na primer, tradicionalni analitiki pravijo, da recesije povzročajo, da podjetja delujejo previdno, socionomisti pa menijo, da previdna podjetja povzročajo recesijo. Tradicionalna modrost uči, da škandali ogorčujejo ljudi, socionomske teorije pa s prstom kažejo na ogorčene ljudi, ki iščejo škandale.
Po socionomskih teorijah socialno razpoloženje vpliva na dogodke, vendar takšni dogodki nimajo vpliva na smer družbenega razpoloženja. Družbeno razpoloženje ureja valovno načelo, ki teoretizira, da družbeno razpoloženje in s tem družbeno delovanje sledijo vzorcu. Ralph Nelson Elliott, ki je ustvaril valovno načelo, je modeliral gibanje cen indeksov finančnih trgov in ugotovil, da trg sledi valovnemu vzorcu. Elliott je verjel, da razpoloženje trga povzroči, da ima bikovski trg pet valov, medvedji trg pa tri valove.
Daleč od tega, da bi bila finančna teorija, socionomika bolje ustreza miselnim vzorcem vedenja, ker analizira, kako psihologija trga vpliva na incidente. Robert Prechter, ki ga mnogi štejejo za sodobnega guruja socionomike, ima diplomo iz psihologije in ne ekonomije. Kljub pomanjkanju finančnega ozadja je na bikovskem trgu v 1980. letih prejšnjega stoletja v Združenih državah prejel nagrade za tržni čas. Njegove napovedi o izgledih na borzi po zlomu leta 1987 so doživele podoben uspeh. Vendar pa socionomike ne bi smeli obravnavati kot čudežno formulo za napovedovanje trga, saj je Prechter od leta 25 do 1985 na splošno za 2009 odstotkov letno podlegel indeksu ameriških delnic.
SmartAsset.