Sociologija prava je podpodročje sociologije, ki skuša preučiti družbene prakse in pojave, ki obkrožajo, ter opredeliti, kako se pravo izvaja v različnih družbah. Je zelo interdisciplinarno področje, saj črpa iz prava, sociologije kot celote, psihologije, kriminologije, ekonomije in številnih drugih družbeno in pravno pomembnih disciplin. Sociologija prava se ukvarja z različnimi teoretičnimi in praktičnimi vprašanji v zvezi z družbenimi pojavi, ki obkrožajo pravno teorijo in prakso. Teoretično si področje prizadeva razvrstiti vlogo prava v družbi, čeprav obravnava tudi praktične interese, kot sta diskriminacija in pristranskost.
Vloga prava v družbi je eden najširših in najpomembnejših vprašanj sociologije prava. Obsega veliko različnih vidikov, vključno z dejansko vlogo strukture pravnega sistema in družbenimi učinki obstoja pravnega sistema. Prisotnost določenih zakonov je zelo pomembna pri urejanju vedenja prebivalstva. Sociologi, ki preučujejo sociologijo prava, se zanimajo za opredelitev elementov pravnih sistemov, ki jim dajejo takšno učinkovitost, in za določitev družbenih vlog različnih vidikov pravnega sistema. Sociologi se lahko na primer posebej ukvarjajo s tem, kateri zakoni in pravni sistemi so dobri za ljudi in kateri zatiralski.
Pomembna pravna in civilna vprašanja, kot sta diskriminacija in enakost, so glavna skrb na področju sociologije. Zlasti vprašanja spola in rase so zelo pomembna in sporna. Različne skupine so uporabile določen pravni sistem, da bi poskušale pridobiti večje pravice in zaščito, medtem ko se je isti pravni sistem v mnogih primerih izkazal za resno pristranskost na podlagi rase ali spola. Ta skrb je zelo praktična, saj lahko odkrivanje izvora takšne ambivalence zagotovi ključ do tega, da jo presežemo in zagotovimo večjo pravno pravičnost za vse.
Sociologijo prava pogosto imenujemo »pravna sociologija«. Kot nakazujeta dve oznaki, dodeljeni področju, je v akademski skupnosti nekaj razprav o tem, kako natančno je treba področje razvrstiti. Nekateri menijo, da je to nujno zgolj del sociologije, saj ločitev od področja prava zagotavlja večjo stopnjo objektivnosti pri njeni analizi prava. Drugi menijo, da ga je treba razvrstiti kot podpodročje prava, ki nenehno analizira in poskuša urediti družbene pojave, povezane s pravom. Spet drugi trdijo, da je sociologija prava ločena od sociologije in prava in je sama po sebi ločeno in izolirano študijsko področje.