V svoji najpreprostejši obliki je socialno računalništvo uporaba računalnikov in digitalnih naprav, kot so pametni telefoni, da se dvema ali več osebam omogoči interakcija in sodelovanje prek interneta. Priljubljen trend se je pojavil z uvedbo spleta 2.0, ki je ustvaril enotno spletno platformo, ki je enostavna za uporabo. Preko njega so ljudje in računalniki komunicirali prek intuitivne programske opreme, ki prepozna uporabnikovo vedenje in na podlagi teh dejanj naredi domneve. Zgrajeno na osnovnih načelih odprte platforme za dostop do informacij, prilagodljive in intuitivne spletne programske opreme ter pregledne komunikacije za izmenjavo kolektivnega znanja, socialno računalništvo omogoča ljudem, podjetjem in institucijam način za ustvarjanje virtualnih svetov, v katerih uporabniki sodelujejo v različnih vrstah. načinov.
Ljudje uporabljajo socialno računalništvo za povezovanje z drugimi, učenje novih informacij, igranje spletnih iger v realnem času in gradnjo skupnosti na podlagi skupnih interesov. Na stotine milijonov ljudi po vsem svetu uporablja socialno računalništvo za primerjavo cen, preglede objav in razpravo o vprašanjih. Večina spletnih mest je brezplačnih in javno dostopnih prek internetne povezave, zato ti nakopičeni pogovori, komentarji in ocene spreminjajo način interakcije ljudi s podjetji.
Trend spreminja tudi način poslovanja podjetij. Z zbiranjem informacij o družbenih računalniških podjetjih razvijajo strategije družbenih medijev, da bi izkoristili te povezave, ki se nenehno dogajajo na spletu. E-pošta ostaja tesno povezana z družbenim računalništvom, saj služi kot filter. Člani mrežnih skupnosti na primer prejemajo e-poštna opozorila o novih objavah v svojih najljubših spletnih skupnostih; podjetja uporabljajo e-poštne sezname, zbrane iz baze podatkov strank, za pošiljanje e-novic ali posebnih ponudb. Prejemniki lahko filtrirajo sporočila in dostopajo do informacij, ki so jim najpomembnejše.
Medtem ko se ljudje že stoletja ukvarjajo z družabnimi omrežji, je socialno računalništvo prek interneta uporabnikom pomagalo graditi tudi nove odnose. Na podlagi koncepta šestih stopenj ločitve praksa spletnega socialnega omrežij predpostavlja, da lahko dve osebi na svetu vzpostavita stik prek največ petih drugih ljudi. Ena oseba povabi svoje stike, da se pridružijo spletni skupnosti. Ti stiki pa povabijo svoje stike in ti stiki povabijo ljudi, ki jih poznajo, da se pridružijo. Preko teh medsebojno povezanih spletnih skupnosti uporabniki srečajo ljudi, ki jih je “dobro vedeti”, ki jih v nobeni drugi situaciji verjetno ne bodo srečali.
Nova in nastajajoča programska oprema in mobilne naprave, kot so medijske tablice, ki uporabnikom omogočajo, da se vidijo in slišijo med povezovanjem v splet, naredijo socialno računalništvo bolj priročno in neprekinjeno. Cilj novejših razvojnih programov je izboljšati interakcijo med uporabniki in računalniki s pomočjo zavedanja konteksta. Ta orodja prepoznajo vedenje uporabnikov, pa tudi njegove želje in čustva ter to znanje uporabljajo za izboljšanje sodelovanja in komunikacije.