Socialna filozofija je študij družbenih interakcij in vedenja med dvema ali več ljudmi. Takšne filozofske študije se običajno izvajajo na ljudeh, vendar so bile uporabljene tudi za ogled družbenih sistemov pri drugih živalih, kot so delfini in velike opice. Socialna filozofija proučuje skupinsko dinamiko in organizacijo, skupinsko identiteto in vlogo posameznih občutkov v njih.
Vsako razpravo in kakršno koli teorijo o družbenih vprašanjih bi lahko obravnavali kot element socialne filozofije. Obstaja veliko disciplin, ki se prekrivajo s filozofijo družbe. Na primer, prekriva se z drugimi filozofskimi disciplinami, kot so etika, jezikovna filozofija, politična filozofija in družbena epistemologija. Prav tako združuje in združuje z nefilozofskimi disciplinami, kot so antropologija, sociologija in psihologija.
Dva glavna elementa socialne filozofije sta družba in posameznik. Emmanuel Kant je verjel, da je temeljni element dobre družbe svoboda. S tem misli na svobodo biti posameznik, vendar imajo posamezniki tudi pogodbo z družbo, ki vsako takšno svobodo seveda omejuje. Po Kantu je torej družba ravnovesje med pravicami in odgovornostmi.
Odgovornosti ali dolžnosti se imenujejo družbena pogodba. Kant je svoje ideje o družbeni pogodbi razložil v eseju »Teorija in praksa«. Družbena pogodba se sicer prekriva z etiko in moralo, vendar ni v celoti vezana na te parametre.
Avtoriteta je tudi vidik družbene pogodbe v družbeni filozofiji. Tako kot imajo veliki sloji družbe obveznosti drug do drugega in do družbe kot celote, so tudi tisti, ki so na oblasti, omejeni s pravicami in odgovornostmi. To pomaga opredeliti, kaj lahko in česa ne more oseba na oblasti, kakšne so njene obveznosti do drugih in kakšne privilegije prejmejo v zameno.
Filozof Max Weber je razvil teorijo, da v socialni filozofiji obstajajo tri vrste legitimne avtoritete. Prvi je vodja, ki svoj položaj pridobi z racionalnimi in zakonitimi sredstvi, na primer z volitvami. Drugi je vodja, ki pridobi svoj položaj s tradicijo, kot so dedne monarhije. Končni vodja pride do položaja avtoritete zgolj s karizmo. Privrženci prve vrste avtoritete imajo lahko težave z drugo in tretjo vrsto, ker nimajo demokratičnega mandata, a avtoriteto iz karizme lahko podelijo tako raznolike javne osebnosti, kot so verski voditelji in voditelji pogovornih oddaj.
Poleg tega, da pokriva strukturo družb in odnos posameznikov do njih, socialna filozofija proučuje posebne družbene situacije ter kako se pojavljajo in zakaj v širšem okviru. To vključuje romantiko in zmenke, modo in razvoj kulture. Vključuje tudi kulturno specifične probleme, kot je terorizem.