SMS je kratica, ki pomeni Short Message Service, ponekod bolj znana kot besedilna sporočila ali »sporočila«. Ta tehnologija je način za brezžično pošiljanje sporočil do 160 znakov med mobilnimi telefoni ali drugimi napravami. SMS ni edina tehnologija pošiljanja sporočil, je pa standard, ki ga uporablja večina večjih omrežij mobilnih telefonov.
Kako deluje
Ko oseba pošlje sporočilo SMS, običajno uporabi svojo telefonsko tipkovnico ali fizično ali zaslonsko tipkovnico, da vtipka sporočilo. Uporabnik izbere telefonsko številko prejemnika (ali druge podatke o naslovu) in klikne »pošlji«. Od tam se sporočilo pošlje v center za storitve kratkih sporočil (SMSC), ki ga shrani in ga poskuša poslati prejemniku. Če je sprejemnik v drugem omrežju, lahko sporočilo potuje skozi prehodni mobilni komutacijski center (MSC), ki omogoča komunikacijo različnim sistemom. SMSC običajno shrani sporočilo, če ga ni mogoče poslati takoj, in poskusi pozneje; v nekaterih primerih pa bo sporočilo izpuščeno, če ne bo uspešno dostavljeno ob prvem poskusu.
Sporočila se lahko pošiljajo brez aktiviranja glasovne funkcije mobilnega telefona, ker uporablja kontrolni kanal. Ta pot je vedno aktivna, ko je telefon vklopljen, in redno pošilja in sprejema signale iz najbližje mobilne postaje. Nadzorni kanal se uporablja tudi za nastavitev glasovnih klicev, iskanje lokacije telefona in zagotavljanje pravilnega delovanja storitve.
Zakaj 160 znakov?
Besedilno sporočilo je omejeno na 160 latiničnih znakov zaradi oblike signala, ki se uporablja za prenos podatkov. Ta signal lahko nosi samo 140 bajtov, kar deluje do 160 znakov po 7 bitov. Nelatinska besedila, na primer tista v arabščini ali kitajščini, so omejena na 70 znakov.
Besedilo Lingo
Omejeno število znakov, ki jih je mogoče poslati prek SMS-a, je privedlo do razvoja digitalne stenografije za hitro sporočanje več informacij. Ta besedilni žargon pogosto izpušča samoglasnike in odvečne črke, poleg tega pa zamenja besede ali zvoke z reprezentativnimi številkami ali posameznimi črkami. Oseba bi lahko na primer vnesla »ali uc wut he ask me 2 do? 4 shme!” za stavek: »Si videl, kaj me je prosil? Za sramoto!” V večini primerov se slovnica, uporaba velikih začetnic in ločila zanemarijo. Nekatere okrajšave in simboli, kot je »LOL« za »smeh na glas« ali emotikon smeška — 🙂 — so se prebili v drugo spletno komunikacijo, vključno z e-pošto in forumi za razprave.
Različne uporabe
Veliko besedilnih sporočil se pošilja od osebe do osebe, pogosto kot del elektronskega pogovora. To je znano tudi kot sporočila od točke do točke (SMS-PP) in se uporablja predvsem za komunikacijo med posamezniki. V mnogih primerih je mogoče sporočila poslati tudi na mobilni telefon – včasih pa jih prejmete z njega – prek interneta z uporabo e-pošte v SMS ali spletne storitve.
Sporočila se lahko pošiljajo tudi na številne naprave znotraj določene geografske regije. Regionalno sporočanje ali SMS-CB se lahko uporablja za oddajanje javnih objav ali za opozorila ponudnika celic glede območja pokritosti. Besedilna sporočila se lahko uporabljajo tudi za pošiljanje oglasnih ali aplikacij povezanih sporočil določenim uporabnikom ali skupinam uporabnikov. Na primer, televizijska postaja lahko ponudi storitev, v kateri lahko gledalec postaji posreduje svojo številko mobilnega telefona; v zameno bo postaja vsem uporabnikom, ki so se prijavili za storitev, pošiljala opozorila o izrednih novicah prek besedila. Lekarna lahko povabi paciente, da registrirajo svoje telefonske številke, ko predložijo podatke o receptu, kar omogoča trgovini, da pacientom pošlje sporočilo, ko je treba te recepte napolniti in ko so pripravljeni za prevzem.
Številne televizijske mreže in korporacije uporabljajo tudi SMS za spodbujanje potrošnikov k interakciji z izdelkom. Nekateri televizijski tekmovalni programi na primer omogočajo gledalcem, da glasujejo za svoje najljubše udeležence prek besedila. Evropska televizija je idejo pognala še dlje in gledalce nekaterih oddaj spodbudila, da nadzirajo dejanja likov na zaslonu s pomočjo SMS-sporočil svojega mobilnega telefona.
Nekatere spletne storitve imajo integrirano zmožnost SMS, ki omogoča enostaven dostop do informacij prek mobilnega telefona. Če na primer pošlje sporočilo določene številke, lahko uporabnik mobilnega telefona prejme informacije, ki segajo od lokalnega vremena do lokacije avtobusne postaje. Spletna mesta družbenih medijev, kot sta Twitter™ in Facebook, omogočajo uporabnikom, da objavljajo sporočila na svojih računih in prejemajo posodobitve po besedilu.
V politiki so SMS-sporočila uporabljali tudi za pošiljanje sporočil kandidatov potencialnim volivcem. Donacije kandidatom ali dobrodelnim organizacijam se lahko dajo prek besedila. SMS je bil uporabljen za organiziranje političnega odpora in družbenih nemirov. Čeprav so druge tehnologije družbenih medijev prevzele več te vloge, je SMS še vedno zelo učinkovit način za širjenje sporočil med ljudmi, zlasti v državah, kjer so internet in druge oblike komunikacije bolj omejene.
Zgodovina in priljubljenost
Protokol SMS se je začel s standardi Global System for Mobile Communications (GSM), ustvarjenimi leta 1985. Komercialno ni bil na voljo do leta 1993 in vsi ponudniki mobilnih storitev niso ponujali storitve. Njegova priljubljenost je rasla po vsej Evropi in v Aziji v devetdesetih in 1990-ih letih; eden od glavnih dejavnikov je bila njegova cena, ki je bila pogosto precej nižja od celo kratkega glasovnega klica.
Leta 2000 je bilo poslanih manj kot 20 milijard sporočil; do leta 2010 je to število naraslo na 6.1 bilijona. Več kot 70 % odraslih uporabnikov mobilnih telefonov v ZDA je poročalo, da so v letu 2010 uporabljali svoje telefone za pošiljanje besedilnih sporočil. SMS je marsikje še posebej priljubljen pri mlajših uporabnikih telefonov.
Težave s pošiljanjem sporočil SMS
Dostava besedilnega sporočila ni zagotovljena, saj se do 5 % sporočil izgubi pri prenosu ali dostavi dolgo po tem, ko so poslana. Na splošno ponudniki brezžičnih storitev menijo, da je SMS nižja prioriteta kot glasovna komunikacija, zato so se pojavile kritike besedilnih sporočil kot sredstva za pošiljanje nujnih obvestil javnosti.
Druge težave pri pošiljanju sporočil se lahko pojavijo, če ponudnik brezžične povezave prejemnika ne ponuja enakih storitev kot pošiljatelj. Večina ponudnikov brezžičnih storitev v Severni Ameriki uporablja 7-bitno abecedo za besedilna sporočila. 8-bitni sistem za sporočanje, ki ga podpirajo nekateri ponudniki, uporabnikom omogoča pošiljanje slikovnih datotek poleg besedila. Prejemanje 8-bitnega sporočila prek 7-bitnega ponudnika bo verjetno povzročilo popačen niz nesmiselnega besedila za končnega uporabnika.
Vožnja med pošiljanjem sporočil SMS
Ko je priljubljenost SMS-ov rasla, je rasla tudi skrb, da ljudje uporabljajo svoje telefone, medtem ko počnejo druge stvari, na primer hojo ali vožnjo. V ZDA imajo številne države zakone proti voznikom, ki uporabljajo ročne mobilne telefone iz kakršnega koli razloga, vključno z glasovnimi klici ali pošiljanjem sporočil. Od leta 2012 je 39 zveznih držav in okrožje Columbia vsem voznikom prepovedalo pošiljanje sporočil med vožnjo.