Slušni pes je službeni pes, ki je bil usposobljen za pomoč gluhemu ali naglušnemu vodniku. Psi, ki slišijo, so usposobljeni, da svojim vodnikom ponudijo “zvočna opozorila”, ki nakazujejo, da se pojavlja hrup, ki vas zanima ali skrbi, od požarnega alarma do prijatelja, ki vzklikne pozdrav. Vsako pasmo psov je mogoče uporabiti kot slušnega psa in številne organizacije za usposabljanje slušnih psov se odločijo za usposabljanje rešenih potepuhov, kadar je to mogoče, da bi tem psom dali drugo priložnost za življenje.
Preden pes lahko začne trenirati kot psa, ki sliši, ga najprej naučijo biti izjemno poslušen. Potencialni psi pomočniki morajo biti izjemno vzgajani, umirjeni in prijazni, med treningom pa so običajno izpostavljeni številnim stresnim situacijam, da bi videli, kako se obnašajo. Očitno bi lahko bila službena žival, ki se zaleti z glasnim hrupom ali poskoči na otroke, potencialno nevarna, zato so takšne živali izpuščene iz programa usposabljanja.
Ko je pes izšolan, socializiran in testiran, se začne učiti mehanike zvočnega opozarjanja. V najosnovnejšem primeru se bo pes, ki sliši, naučil vleči povodec ali šapo za nogo svojega vodnika, da pokaže, da obstaja hrup, ki zahteva pozornost. Številni psi, ki slišijo, se naučijo tudi več posebnih opozoril in jih lahko naučijo, da se zaradi varnosti umaknejo iz smeri požarnega alarma. Ko se pes nauči vseh svojih ukazov poslušnosti in se usposobi za odzivanje na zvoke, ga seznanijo s potencialnimi vodniki, ki običajno za kratek čas testirajo psa, da zagotovijo, da se pes dobro ujema.
Večina organizacij, ki zagotavljajo slušne pse, skrbijo tudi za njihovo rutinsko zdravstveno oskrbo ali pa imajo priporočila za veterinarje, ki skrbijo za službene živali. Te organizacije lahko nudijo tudi stalno usposabljanje in regionalna srečanja za ljudi, ki jih zanima. Običajno slišni pes postane tesen član družine, saj poleg družabništva nudi tudi dragoceno storitev.
Zelo posebni slušni psi so usposobljeni za pomoč gluhim/slepim lastnikom, poleg tega pa delujejo tudi kot psi vodniki. Za gluhe in slepe ljudi je ta vrsta službene živali lahko izjemno osvobajajoča, saj vodniku omogoča veliko več svobode gibanja, kot bi ga sicer.
Po zakonu je treba slušnim psom skupaj z drugimi živalmi pomočniki omogočiti vstop na vsa javna mesta, kamor želijo iti njihovi lastniki. V mnogih državah se od slušnih psov pričakuje, da nosijo posebne oznake, ki označujejo, da so delovne živali, lastniki pa bodo morda morali imeti pri sebi kartico. Izjema so Združene države Amerike, kjer so službene živali močno zaščitene v skladu z Zakonom o Američanih z invalidnostjo (ADA); po zakonu ameriškim službenim živalim ni treba nositi posebnih oznak, ljudje pa ne smejo zahtevati osebne izkaznice, saj se to šteje za diskriminacijo.