Sledenje napakam je metodologija, ki jo uporabljajo razvijalci programske opreme za zbiranje poročil o napakah ali “hroščkih” programih. To razvijalcem omogoča, da dodatno izpopolnijo svojo zasnovo programske opreme z nenehnimi spremembami ali nadgradnjami izdelka, da bi bolje služili bazi strank. Programerji, ki so avtorji programske opreme, pogosto povabijo javnost, da pomaga prepoznati težave. Če ima program nominalno sledilce, je iskanje hroščev mogoče doseči tako, da uporabnike preprosto prosite, da o morebitnih težavah poročajo po e-pošti. Poročila o sledenju napak običajno vključujejo razlago natančne narave težave, različico zadevne programske opreme in operacijski sistem.
Medtem ko lahko razvijalci programov s skromno priljubljenostjo dosežejo »ročno« sledenje napak po e-pošti, bi bila logistična nočna mora za razvijalce bolj priljubljene ali vseprisotne programske opreme, da bi poskusili ta pristop. Tukaj lahko razvijalci najbolj izkoristijo uporabo posebne programske opreme za poročanje. Za lažje poročanje nekateri zelo priljubljeni programi in operacijski sistemi vključujejo vgrajeno poročanje o napakah. Če se program zruši, se bo poskušal povezati z internetom, da bi posredoval dnevnik napak v avtomatiziran sistem za sledenje napak. Ker se ta funkcija lahko šteje za kršitev zasebnosti, jo je običajno mogoče onemogočiti, če se uporabniki tako odločijo.
Mozilla, podjetje za zelo priljubljenim spletnim brskalnikom Firefox, je zasnovalo brezplačno programsko opremo za sledenje hroščem, znano kot Bugzilla. Mozilla uporablja Bugzilla za Firefox in druge izdelke, vendar je na voljo tudi podjetjem, IT skrbnikom ali drugim zainteresiranim stranem, ki upravljajo razvoj programske opreme. Za uporabo sofisticiranega sistema sledenja, kot je ta, uporabnik prijavi napako tako, da izpolni preprost spletni obrazec. Ta obrazec je lahko na voljo na internetu ali v zasebnem omrežju.
Čeprav se vsak sistem za sledenje hroščem razlikuje po svojih značilnostih, se poročanim hroščem običajno dodelijo edinstvene sledilne številke. Sistem razvrsti hrošče glede na različne dejavnike in vsakega kategorizira kot normalno, visoko ali kritično pomembno. Podrobnosti so na kratko prikazane v tabeli za sledenje, ki je na voljo programski skupini in po želji tudi javnosti. Vključeni so lahko tudi elementi »Izboljšave« ali »seznam želja«. Z uporabo vmesnika za sledenje hroščem lahko uporabnik klikne številko poročila, da prebere več podrobnosti o določeni napaki, doda informacije v poročilo ali izvede druga dejanja, kot je prerazvrstitev napake ali poročanje o popravku.
Sistem za sledenje hroščem omogoča tako programerjem kot menedžerjem, da na prvi pogled vidijo, kje programska oprema ne uspe v bazi strank in kako razvojna ekipa rešuje te težave. Zagotavlja organiziran način za olajšanje postopkov izboljšave programske opreme in odpira ustrezen, reguliran kanal za končne uporabnike. To olajša sledenje napakam z minimalnimi človeškimi viri, vloženimi v organizacijske zahteve procesa.
Učinkoviti sistemi za sledenje napakam lahko izboljšajo zadovoljstvo strank, povečajo produktivnost in zmanjšajo čas izpadov. Prav tako lahko spremljajo spremembe kodiranja, zagotavljajo vmesnik za skupno delo programerjev in omogočajo enostavno upravljanje zagotavljanja kakovosti. Na spletu je na voljo več programskih paketov. Resni razvijalci programske opreme in nešteto končnih uporabnikov imajo vsak dan koristi od teh sistemov.