Starševstvo v skupnosti lahko na splošno opredelimo kot vsako situacijo, v kateri ima otrok poleg svojih bioloških ali posvojiteljev skrbnike. Ti skrbniki so lahko družinski člani, kot so stari starši, tete in strici ali starejši bratje in sestre. Lahko so tudi tesni družinski prijatelji ali drugi starši v skupnosti, ki si pomagajo pri svojih otrocih.
Netradicionalne družine, torej družine, ki jih ne sestavljata le biološka mati in oče ter njuni otroci, so vse bolj razširjene po vsem svetu. Obstaja veliko staršev samohranilcev, mešanih družin, posvojenih otrok in drugih netradicionalnih družinskih situacij. Starševstvo je polna odgovornost in tega ne zmore vsak sam. Starševstvo v skupnosti, v katerem več kot dva skrbnika prevzameta odgovornost za otroka, lahko pomaga otroku zagotoviti dodatno podporo pri odraščanju in lahko ustvari močne vezi med odraslimi.
V eni obliki skupnostnega starševstva lahko starši in otroci preživijo čas skupaj kot skupina, medtem ko vsak od staršev na vrsti opazuje otroke, ko se igrajo. Tovrstno starševstvo v skupnosti zahteva veliko zaupanje med starši, vendar pomaga pri oblikovanju močne skupnostne vezi med starši in otroki. Starši imajo koristi od takšnih situacij, saj skupnost nudi dodatno varnost in podporo njihovemu otroku.
Medtem ko starševstvo v skupnosti otroku, družini in skupnosti kot celoti ponuja številne pomembne koristi, je lahko tudi sporno. Pomembno je, da starši in drugi, ki so določeni kot primarni skrbniki otroka, prevzamejo odgovornost za njegovo vzgojo. Medtem ko je pri vzgoji otroka lahko vključena celotna skupnost, dobrobit njegovega otroka ne bi smeli v celoti prepustiti drugim, še posebej, če imajo svoje otroke, za katere skrbijo. Starševstvo v skupnosti je zato lahko občutljivo ravnovesje, pri čemer si starši in drugi odrasli pomagajo drug drugemu, vendar pazijo, da opravijo svoj pravičen delež odgovornosti.
Starševstvo v skupnosti je sporno tudi glede statusa nestarševskih skrbnikov. Oseba lahko prevzame veliko odgovornost pri vzgoji otroka, deluje kot starš za vse namene, vendar ne sme imeti zakonskih pravic glede otroka. Če se otrokovemu zakonsko priznanemu primarnemu skrbniku kaj zgodi, oseba, ki je pomagala pri starševskih obveznostih, ne bo nujno mogla pridobiti skrbništva nad otrokom brez dolgotrajne pravne bitke ali sploh.